FOTO: Košarkarska reprezentanca ne skriva visokih ciljev pred olimpijskimi igrami

/, Zadnje novice/FOTO: Košarkarska reprezentanca ne skriva visokih ciljev pred olimpijskimi igrami

FOTO: Košarkarska reprezentanca ne skriva visokih ciljev pred olimpijskimi igrami

Olimpijske igre gluhih, ki jih bo gostil turški Samsun med 18. in 30. julijem, se nezadržno bližajo. Na največjem tekmovanju za gluhe športnike na svetu bodo nastopili tudi Slovenci, med aduti pa bo tudi košarkarska ekipa, ki je v preteklosti z največjih tekmovanj že prinašala medalje. V sklopu akcije Treniraj z oziroma predstavitve udeležencev iger v Turčiji, ki jo pripravlja krovna zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK), so bili danes na vrsti košarkarji, ki so imeli odprti trening v dvorani Gib v Ljubljani.

Z novim selektorjem

Gluhi športniki se bodo merili v 21 športih, 16 individualnih panogah in petih ekipnih. Iger se bodo udeležili tudi slovenski športniki – atlet Tadej Enci, teniški igralec Marino Kegl in moška košarkarska reprezentanca. Prvi je imel podobno predstavitev prejšnji teden, teniškega igralca Kegla pa čaka konec meseca. “Na takšnem tekmovanju, kot so olimpijske igre gluhih, skušamo priti najdlje, kot se da. Napovedovati je nehvaležno, gremo s tekme v tekmo, dali bomo vse od sebe, skušali bomo narediti dober rezultat,” pravi eden najbolj izkušenih članov ekipe Saša Lukič.

“Letos smo dobili novega trenerja, gre za mladega obetavnega trenerja Nejca Višnikarja, ki nas skuša maksimalno dobro pripraviti. Verjamem v njegovo delo, pa tudi v naše delo na treningu. Večinoma smo še ostali iz zlate generacije in verjamem, da smo lahko uspešni tudi na letošnjih igrah. Kakovost ni težava, naš trener pa nas bo dobro fizično in psihično pripravil, malo bomo še poudarili uigranost in verjamem, da lahko naredimo več,” še dodaja Lukić.

Slovenska reprezentanca (širši seznam):
Miha Jakofčič (196 cm, 1983), Domen Starc (187 cm, 1981), Sašo Lukič (191 cm, 1979), Samo Petrač (178 cm, 1974), Miro Marolt (185 cm, 1985), Robi Vlah (180 cm, 1985), Peter Ranković (198 cm, 1978), Jan Orešnik (178 cm, 1992), Luka Žabot (178 cm, 195), Matic Makuc (184 cm, 1990), Aleksandar Perić (188 cm, 1985), Lukas Mord (177 cm, 2000), Miha Zupan (205 cm, 1982), Lazar Tanisijević (199 cm, 1998), Albert Bijol (186 cm, 1986), Jurij Koderman (185 cm, 1985), Damjan Šebjan (170 cm, 1973), Šime Mrša (185 cm, 1964)

Mlade sile

“Naša ekipa je zelo izkušena, na srečo je tudi nekaj mladih, ki pa še rabijo čas za napredek. Levji delež bomo prevzeli izkušeni, ko bodo trebaodigrati na pomembnih tekmah. Mladi pa so tu, da se kalijo. Prepričan sem, da bodo mladi nadaljevali to, kar smo mi začeli in bili pri tem uspešni,” ob tem dodaja Miha Zupan.

Vodenje ekipe je letos prevzel Nejc Višnikar, za katerega je to prva neposredna izkušnja s športom gluhih, je pa nekoč že sodeloval z ekipo Slovana, ko je tam igral Miha Zupan. “Pričakovanja so najvišja stopnička, od tega ne beži nihče. Poleg potencialnega rezultatskega uspeha pa jim nov zakon o športu prinaša nekaj bonitet. Zagon je tako še večji, ti košarkarji pa si to zaslužijo,” pravi selektor.

Kot bratje

Nasprotniki v predtekmovanju bodo Ukrajina, Litva, Rusija, Avstralija, Kenija in Argentina. “OI so želje vsakega športnika in smo se pripravljeni maksimalno angažirati. Postava je žal takšna kot v prejšnjih letih, mladih je malo, priključila sta se le dva. Zelo težko je najti gluhe in naglušne košarkarje. O postavi še ne bi prehitro govoril, zdaj je na seznamu še več igralcev, vsi imajo do zadnjega možnosti biti zraven, jim pa bo v sklopu treningov že približno jasno, komu pripada kakšna vloga,” dodaja Višnikar, ki pa se bo morda tudi težko odločil za končni seznam: “Skušam se čim bolje prilagoditi postavljenemu načinu dela, ne delati revolucije. Skušam narediti še boljšo kemijo med igralci, čeprav moram reči, da je to na igrišču in v garderobi ekipa 12 oziroma 18 bratov.”

Tudi predsednik ZŠIS-POK Damijan Lazar je zadovoljen nad vse večjo prepoznavnostjo tega dela slovenskega športa, čeprav priznava, da na področju gluhih še niso na želeni ravni, kakršno so dosegli z udeleženci paraolimpijskih iger.

Sistemske rešitve

“Pomemben je predvsem prehod iz mladih kategorij v članski del, želeli bi, da gre za sistemsko delo, ne pa, da se ekipa zbere nekaj mesecev pred velikim tekmovanjem. Športniki bi se morali postaviti iz ozadja v ospredje. Šport je dober način integracije invalidov v družbo. Veseli nas, da imamo mladega tenisača Marina Kegla, pa mladega Tadeja Encija, atleta, ki redno trenira, ki ima dorečen in organiziran trenažni proces. In tak sistem bi si želeli v nadaljevanju zgraditi pri košarki gluhih,” pa predsednika veseli, da gluhi košarkarji niso več osamljeni ambasadorji športa gluhih na najvišji ravni.

„Želel bi, da ostanemo realni. Pričakujem, da se naša ekipa prebije v izločilne boje, potem pa je vse moogče. Da znajo in zmorejo, so igralci v preteklosti že dokazali,“ je povedal Robert Žlajpah, predsednik Športne zveze gluhih Slovenije. „Naše moštvo krasi svežina in mladost. Vidi se, da imajo jasen cilj. Prepričan pa sem, da so košarkarji motivirani tudi zavoljo novega Zakona o športu,“ je pristavil Tone Petrič, sekretar Športne zveze gluhih Slovenije.

Osem kolajn

Slovenija je doslej na OI gluhih, največjem tekmovanju za gluhe športnike, v košarki uvrščala visoko, dvakrat tudi na stopničke. Na zadnjih igrah leta 2013 v Sofiji so bili košarkarji sedmi, leta 2009 na Tajvanu deveti, leta 2005 v Melbournu in 2001 v Rimu srebrni, leta 1997 v Koebenhavnu pa peti. Poleg tega imajo Slovenci iz leta 1996 bron na EP, v letih 2004 in 2012 pa so bili prvi na evropskih prvenstvih.

Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Print Friendly, PDF & Email
2017-06-15T08:40:55+00:00 14. junij, 2017|

test

fwdwwgiguwgh