Slovenska ekipa se intenzivno pripravlja na jubilejno 25. poletno olimpijado gluhih, na kateri bodo naši parašportniki nastopili v različnih disciplinah. Med tekmovalci so izkušeni športniki, kot so Leja Glojnarič, Tadej Enci, Marino Kegl in Iris Breganski, ter mladi talenti, ki jih čaka prva olimpijada – Isabela Mord, Viktorija Horvat in Alessandro Ambrožič.
Do začetka tekmovanja nas loči še slab mesec! Med 15. in 26. novembrom bomo z navdušenjem spremljali in stiskali pesti za naše parašportnice in parašportnike, ki bodo zastopali Slovenijo na enem največjih športnih dogodkov gluhih na svetu.
Letošnje tekmovanje bo gostil Tokio, kjer se bodo zbrali športniki iz vsega sveta. Prva olimpijada gluhih je bila organizirana že davnega leta 1924, Slovenija pa se bo letos predstavila s sedemčlansko reprezentanco.
Leja Glojnarič (letnik 2002, prihaja iz Brežic) trenira že od svojega 9. leta, danes pod vodstvom očeta Iztoka Glojnariča. V karieri se ponaša s postavljenim svetovnim rekordom za gluhe v mnogoboju (5086 točk), zlati kolajni pa je osvojila na zadnji poletni olimpijadi gluhih – najboljša je bila v mnogoboju ter skoku v višino. »Moja pričakovanja niso visoka, saj sem imela operacijo desnega gležnja, treniram komaj dva meseca. Zato bom vesela, če pridem v finale. Moja glavna disciplina pa bo mnogoboj, upam, da bom predvsem uživala v tekmovanju in da ostanem cela in zdrava,« pove Leja.
Marino Kegl (1995, Murska Sobota), ki ga že ves čas vodi oče Darko Kegl, igra tenis že 22 let. Med največje uspehe šteje 2. mesto na Australian Openu, 3. mesto na svetovnem prvenstvu in 3. mesto na evropskem prvenstvu. Na olimpijadi gluhih bo tekmoval četrtič, dvakrat je bil posamično četrti. »Tako kot na vsakem tekmovanju pričakujem, da bom igral svoj najboljši tenis,« je jasen v svoji napovedi.
Slovenski adut v Tokiu bo tudi atlet Tadej Enci (1994, prihaja iz Velenja). Pod taktirko trenerja Gregorja Doberška trenira že 20 let. V svoji karieri je upravičeno ponosen na naslov evropskega prvaka gluhih v dvorani, ostale številne medalje iz evropskih prvenstev gluhih ter medalje iz državnih prvenstev slišečih. Dosedaj je tekmoval na dveh olimpijadah – dvakrat je bil polfinalist na 400 metrov.
„Na olimpijadi gluhih si želim pokazati vse, za kar sem trdo delal v zadnjih letih. S trenerjem pričakujeva, da bo vrhunec forme prav v Tokiu. Tam si želim odteči osebni rekord in tako po svojih najboljših močeh zastopati slovenske barve,“ zaključi Enci.
Viktorija Horvat (2001, Lucija), ki jo trenira Roman Kejžar, je v maratonu nova moč slovenske reprezentance. Med najlepše dosežke uvršča maraton v Linzu (3:16:42), osebni rekord na 10 km (42:49) in polmaraton (1:46:04). »Ker bo to moj prvi nastop na olimpijadi gluhih, si želim predvsem nabirati izkušnje in začutiti posebno vzdušje tega velikega tekmovanja. Moj cilj je pokazati najboljši tek in zgraditi samozavest za prihodnje nastope. Najprej pa si želim maraton preteči brez aparata ter izboljšati osebni rekord,« pove pred debijem na veliki sceni.
17-letna atletinja Isabela Mord (2008, Podpeč) trenira pod okriljem Bojane Muhič Vojska. Ponosna je na 5. mesto v teku na 100 metrov na svetovnem mladinskem prvenstvu gluhih v Tajpeju (100 m), osebni rekord v metu diska (31,96 m) ter na državni klubski rekord v štafeti. »Prvič bom tekmovala na olimpijadi gluhih, zato si želim predvsem nabirati dragocene izkušnje in uživati v vsakem trenutku. Moja želja je uvrstitev v polfinale teka na 100 in 200 metrov ter v finale meta diska. Obenem si želim, da bi v vseh disciplinah presegla svoje dosedanje osebne rekorde in jih še izboljšala — ter s tem razveselila sebe in slovenske navijače,« napove Isabela Mord.
Iris Breganski (2001, Ljubljana), ki jo od začetka vodi mama Mojca Breganski, je začela s skokom v višino, pozneje pa se vključila tudi v mnogoboj. Na olimpijadi gluhih je že osvojila 3. mesto v skoku v višino, 3. mesto v mnogoboju ter 4. mesto v skoku v daljavo. Pričakujemo, da bo Iris na Japonskem na olimpijadi gluhih segla po visokih uvrstitvah in potrdila svojo vsestranskost.
Komaj 15-letni Alessandro Ambrožič (2010, Ribnica) je v bazenu že pustil globoko sled. Njegovi največji dosežki so državni naslov v hrbtnem slogu med slišečimi, izpolnjena norma za svetovno prvenstvo gluhih pri dvanajstih letih ter več zmag v paraplavanju in na tekmah slišečih. »To je moj prvi nastop na olimpijadi gluhih, hkrati pa moj prvi nastop z gluhimi plavalci. Do zdaj sem tekmoval samo s slišečimi in na paraplavalnih tekmovanjih. Plavanje je moja strast. V vodi se umirim, počutim se močnega in uspešnega. Rad imam različne športe in sem vedno aktiven. Zame šport ni samo gibanje – prinaša mi veselje in sprostitev. Nekaj časa sem se uspešno ukvarjal tudi s streljanjem. Moj cilj je v Tokiu odplavati osebne rekorde in se uvrstiti vsaj v en finale. Poleg tekmovanja se veselim novih izkušenj in prijateljstev,« zaključi Alessandro, ki trenira pod taktirko trenerja Naceta Majcna.
Foto: Sportida
