Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je zapustil Gorazd Vecko – človek in pol, izvrsten trener, srce in duša našega turnirja v Laškem, predvsem pa izjemen človek, ki je verjel v parašport in ga dvignil na svetovni piedestal. Jokamo in žalujemo… Bolezen je bila žal močnejša. A ostali bodo spomini – na Gorazdovo vizionarstvo, njegovo smelost, dobrodušnost in neomajno profesionalnost. S svojim delom, energijo in človečnostjo je pustil neizbrisen pečat v slovenskem in mednarodnem parašportu.
V imenu Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja družini, svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.
Gorazd Vecko (1972–2025) je bil slovenski trener namiznega tenisa, rojen 9. julija 1972 v Ljubljani. Veljal je za enega najuspešnejših in najbolj cenjenih trenerjev v svetu paranamiznega tenisa, še posebej v Združenem kraljestvu, kjer je deloval kot direktor za uspešnost pri British Para Table Tennis Association (BTTAD).
Svojo športno in trenersko pot je začel v Sloveniji, kjer je hitro pridobil ugled strokovnjaka za delo z vrhunskimi in parašportniki. Trenersko kariero je uradno začel leta 1999, že kmalu pa se je zapisal med najuspešnejše trenerje z izjemnim dosežkom svoje varovanke Mateje Pintar, ki je na paralimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato medaljo – prvo slovensko zlato v paranamiznem tenisu.
Leta 2009 se je Vecko pridružil britanski reprezentanci v paranamiznem tenisu in postal ključni član strokovnega štaba. Njegovo delo, strokovnost in predanost so britansko ekipo popeljali med vodilne v svetu. Pod njegovim vodstvom so britanski igralci osvojili številne medalje na paralimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih – med drugim tudi na domačih igrah v Londonu leta 2012, ki so bile prelomen trenutek za razvoj parašporta v Veliki Britaniji. Odkar je Vecko leta 2009 prevzel britansko paranamiznoteniško reprezentanco, je ta osvojila 19 paralimpijskih kolajn, vključno z dvema zlatima leta 2016 v Riu. Will Bailey in Ross Wilson pa sta v svojih tekmovalnih razredih postala tudi svetovna prvaka.
V zadnjih letih je opravljal funkcijo direktorja pri britanski zvezi in skrbel za dolgoročni razvoj športnikov, trenerskih programov ter strategij uspeha na najvišji ravni. Njegov pristop je temeljil na delu, disciplini, zaupanju in neomajni veri v posameznika. Pogosto je poudarjal, da mora vsak športnik verjeti vase, se boriti za vsako žogico in nikoli ne obupati.
Za svoje delo in prispevek k razvoju parašporta je bil večkrat nagrajen. Leta 2023 je prejel odlikovanje MBE (Member of the Order of the British Empire), ki ga podeljuje britanska kraljeva družina, kot priznanje za izjemen prispevek k britanskemu paranamiznemu tenisu.
Čeprav je živel in delal v Veliki Britaniji, je ostal povezan s Slovenijo – najbolj tesno prav preko največjega paranamiznoteniškega turnirja I Feel Slovenia Thermana Laško. S svojim delom je dokazal, da lahko znanje, predanost in vizija presegajo meje ter povezujejo športnike in trenerje različnih narodnosti.
Gorazd, hvala za vse. Počivaj v miru.
V Ljubljani, 24. 10. 2025
