Premier Robert Golob je na tradicionalnem sprejemu predstavnikov invalidskih organizacij poudaril, da prav ljudje z invalidnostjo največkrat pokažejo, kje naj država zraste, kje mora postati bolj odgovorna in bolj občutljiva za potrebe ljudi. Predstavniki invalidskih organizacij ocenjujejo, da je bil storjen napredek, a da veliko dela še čaka.
Tradicionalni sprejem predstavnikov invalidskih organizacij ob mednarodnem dnevu invalidov, ki bo v sredo, so na Brdu pri Kranju gostili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki sicer ni bila prisotna, in premier Golob.
Sprejema se je v imenu Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja udeležil predsednik Damijan Lazar.
Golob je v nagovoru med drugim poudaril, da mora država zagotoviti temelje, “na katerih lahko vsak živi z občutkom varnosti, spoštovanja in po možnosti, da razvija svoje sposobnosti”. Po njegovih besedah lahko prav ljudje z invalidnostjo največkrat pokažejo, “kje naj država zraste, ne zato, ker bi iskali posebno obravnavo, ampak zato, ker prav v vaših zgodbah lahko ugotovimo, kje moramo kot država postati bolj odgovorni in bolj občutljivi za potrebe ljudi”.
“V tem mandatu smo naredili pomembne korake naprej, dela pa ne bo zmanjkalo nikoli,” je ocenil premier. Med že narejenimi koraki je omenil vrnitev volilne pravice ljudem pod skrbništvom, vzpostavitev nacionalne točke za dostopnost, sprejetje zakona o dostopnosti proizvodov in storitev ter zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ureditev položaja oseb z gluhoslepoto, prenovo sistema osebne asistence, začetek deinstitucionalizacije, odpravo krivic delovnim invalidom, zagotovitev dostopnosti novih javnih stanovanj in razširitev programov zaposlovanja, rehabilitacije in psihosocialne podpore.
Po njegovih besedah pa je treba še odstraniti arhitekturne, komunikacijske in digitalne ovire, zagotoviti stabilno financiranje ključnih podpornih storitev, okrepiti podporo v skupnosti in deinstitucionalizacijo, povečati zaposlitvene priložnosti in univerzalno dostopnost vgraditi v vsak javni objekt.
Vključevanje in družben napredek
Predsednica Sveta za invalide RS Mateja Toman je v nagovoru spomnila, da so Združeni narodi ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov izbrali geslo, ki spodbuja države, naj vključujejo invalide in s tem pospešijo družbeni napredek. “Kljub tovrstnim pozivom in predvsem kljub obvezujoči zakonodaji smo invalidi še vedno prepogosto odrinjeni na rob družbe, izpostavljeni diskriminaciji, socialni izključenosti in nekateri med njimi tudi revščini,” je ocenila Toman.
Kot ključna področja za izboljšanje sodelovanja invalidov pri razvoju družbe je izpostavila storitve in podporo v skupnosti, nujno pa je tudi konstruktivno vključevanje invalidov v vse procese odločanja. “Načelo nič o invalidih brez invalidov pri vseh odločevalcih še vedno ni dosledno upoštevano, v delovnih skupinah, kjer so vključeni tudi predstavniki invalidskih organizacij, pa so lahko naši predlogi hitro in brez obrazložitve zavrnjeni, če je glavno merilo odločanja finančni vidik,” je opozorila.
Po njenih besedah v Sloveniji ne glede na zaveze k deinstitucionalizaciji “še vedno nismo vzpostavili ustreznega sistema storitev, ki bi dejansko omogočal življenje v skupnosti prav vsem”.
Poudarila je, da tudi invalidi v okviru svojih možnosti prispevajo k družbenemu in ekonomskemu razvoju družbe in države ter da ima zagotovljen dostop do vseh storitev pozitivne učinke za prav vse. Po njenih ocenah je bil v zadnjem času opazen napredek na področju dostopnosti, a nas pri tem čaka še veliko dela. Ob tem je opozorila, da v določenih rokih očitno ne bo zagotovljen neoviran dostop do javnih zgradb in prometa. Poudarila je, da uresničevanje pravic invalidov ni strošek, ampak nujna investicija v prihodnost naše države.
Stigma
Podobno je tudi predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Midhet Huskič ocenil, da je Slovenija v zadnjih desetletjih naredila pomembne korake na področju pravic invalidov. “A kljub temu številni izzivi ostajajo na področju dostopnosti, številne javne ustanove, šole, zdravstveni domovi in kulturni objekti še vedno niso prilagojeni za vse oblike invalidnosti, pri zaposlovanju je stopnja zaposlenosti med invalidi nižja od povprečja, mnogi se soočajo z diskriminacijo ali pomanjkanjem prilagoditve na delovnem okolju,” je naštel. Izpostavil je tudi močno stigmo.
Napredek se po njegovem prepričanju ne meri v BDP ali v tehnoloških inovacijah, ampak se “odraža v kakovosti življenja vseh ljudi”. Poudaril je, da je vključevanje invalidov stalna naloga, in ne enkratno dejanje. Ob tem se je zahvalil vladi, ki se je po njegovih besedah držala načela nič o invalidih brez invalidov.
Tekst: STA
Foto NSIOS
