Potem ko so se v nedeljo v Cortini končale letošnje zimske paralimpijske igre, so danes za slovenska udeleženca največjega tekmovanja za športnike invalide pripravili še sprejem na Jesenicah. Zbrane so nagovorili in pozdravili županja Kranjske Gore Henrika Zupan, župan Občine Jesenice mag. Peter Bohinec, predsednik Zveze ŠIS-SPK Damijan Lazar, vodja odprave Roman Jakič in vodja regijske pisarne OKS-ZŠZ Brane Jeršin. Navzoče je nagovorila tudi olimpijka Alenka Dolžan. Tabea Dolžan in Jernej Slivnik sta poudarila, da sta zelo zadovoljna z letošnjimi nastopi, v paralimpijski ekipi pa že gledajo tudi v prihodnost.
Na večini prejšnjih izvedb zimskih iger je nastopil le po en slovenski predstavnik v alpskem smučanju. V takšni vlogi je na prejšnjih dveh izvedbah v letih 2018 in 2022 že bil Slivnik, tokrat je na igrah prvič imel družbo v slovenski reprezentanci, saj je Dolžan na letošnjem tekmovanju nastopila prvič v karieri.
Dolžan je osvojila 11. in 17. mesto v teku na deset kilometrov in v sprintu. Za najboljšo slovensko uvrstitev na igrah je z devetim mestom v veleslalomu poskrbel Slivnik, kar je obenem tudi nova najboljša slovenska uvrstitev v obdobju samostojnosti na zimskih izvedbah največjih tekmovanj za športnike invalide.
Slivnik je nastopil še v superveleslalomu, končal je na 18. mestu.
“To so bile najboljše igre doslej. Vzdušje je bilo vrhunsko, vesel sem, da nisem bil sam, da je bila z nami tudi Tabea. Tudi rezultatsko je bilo vrhunsko, ne bi si mogel želeti boljšega,” je igre ocenil Slivnik. “To so bili najlepši trenutki mojega življenja, videti toliko domačih in sokrajanov v cilju. Ne glede na to, kako bi se odrezal, sem se počutil izjemno. Vesel sem, da sem dosegel tak rezultat, da sem kljub dvema izgubljenima letoma popravil svoj najboljši izid. Lahko pa sem še veliko boljši,” je še dodal 25-letni Hrušičan.
“Občutki so fenomenalni, a potrebujem še nekaj časa, da se vse ‘usede’. Vse je bilo v redu, le na progi so bile spomladanske razmere, bilo je zahtevno. Pred startom sem bila , zadovoljna sem s svojima predstavama, če bi bila proga bolj trda, bi bilo mogoče še malo bolje. Podpora družine in navijačev pa mi pomeni ogromno. Zadnja dva kroga na distanci sem bila že na koncu z močmi, a ko sem na tribunah slišala navijače, sem še stisnila,” pa je svoje prve igre podoživela Dolžan.
“Zadovoljni smo, ker smo dobili še nastopajočo na igrah. Odpiramo nove zgodbe, želeli bi si segment zimskih športov še povečati, pogrešamo krling, ki je v preteklosti že bil del tega. Zimski del je poseben, bolj zahteven, naravno okolje je za invalide bolj zahtevno. Delovali bomo predvsem v okviru projekta aktivno inkluzivno, ki naj bi prinesel nove športnike,” je po igrah ocenil predsednik krovne zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja Damijan Lazar.
Ekipo je v Italiji vodil Gal Jakič, nekoč tudi sam udeleženec iger. Tudi zanj so bile to najboljše igre doslej.
“Pokazali smo, da sta športnika prišla izjemno dobro pripravljena. lahko sta dosegla svoje najboljše rezultate. Tudi organizacijsko smo v zadnjih štirih letih precej zrasli, tako zveza kot smučarska zveza kažeta željo, da bi se smučarski šport invalidov razvijal. Želje za naprej so zelo ambiciozne. Z vsakih iger pridemo z željo po več športnikih. Zdaj smo en šport dodali, a to ne pomeni, da smo končali. Želeli bi si razvijati še paradeskanje in parabiatlon, želimo pa okrepiti tudi obstoječo ekipo.”
Na igrah, ki so na šestih prizoriščih potekale med 6. in 15. marcem, je sodelovalo skupno 611 športnikov iz 55 držav. Tekmovali so za 79 kompletov medalj v šestih panogah (alpsko smučanje, biatlon, smučarski tek, hokej, deskanje in krling na vozičkih. Na največjem tekmovanju za športnike invalide v letu 2026 se je med dobitnice medalj vpisalo 27 držav, najbolj uspešni so bili Kitajci s 44 (15 zlatimi), sledita ZDA s 24 medaljami in Rusija z 12.
