KATEGORIZACIJA ŠPORTNIKOV INVALIDOV

//KATEGORIZACIJA ŠPORTNIKOV INVALIDOV

KATEGORIZACIJA ŠPORTNIKOV INVALIDOV

KATEGORIZACIJA ŠPORTNIKOV INVALIDOV

 

Kaj kategorizacija je?

Kategorizacija je sistem razvrščanja športnikov v razrede. Uvedena je z namenom, da se na enoten način izdela pregled vseh aktivnih športnikov in določi njihov nivo kvalitete. Kvaliteta naj bi (so)odločala o tem, katere sistemske ugodnosti naj bi imeli športniki pri izvajanju svojega izbranega športa. 

V Sloveniji športnike kategoriziramo od leta 1974. Do osamosvojitve Slovenije
smo za kategorizacijo vrhunskih športnikov uporabljali skupne zvezne kriterije za perspektivne in športnike pa kriterije Športne zveze Slovenije. Leta 1993 so bili uvedeni »domači« kriteriji.

Razvoj športnega gibanja je tako obsežna dejavnost, da se neprestano pojavljajo nove okoliščine, ki vplivajo na te kriterije. Načelni dogovor je, da se »revizija« sistema izvaja po dokončanem obdobju ene olimpijade, torej na štiri leta. Športniki so v tem sistemu razvrščeni v naslednje razrede:
* registrirani športniki (fizične osebe, ki so registrirane pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih),
* kategorizirani športniki (športniki, ki dosežejo ustrezen tekmovalni rezultat).
*
Kategorizirani športniki so razvrščeni v pet razredov:
– mladinski razred,
– državni razred,
– perspektivni razred,
– mednarodni razred in
– svetovni razred.
Mladinski in perspektivni razred sta namenjena mladim športnikom, ostali trije pa članom.

Zadnja verzija kriterijev je bila na predlog OKS – ZŠZ sprejeta 14. decembra 2007 na Strokovnem svetu RS za šport, kjer v praksi potekajo vsa usklajevanja glede priprave in sistematično zbiranje oz. evidentiranje vseh potrebnih podatkov, kot so seznami športnikov po športih, njihovi dosežki v tekočem letu in prejšnjih letih itd.

 

Kategorizacija in športniki invalidi

V vseh dosedanjih »kategorizacijah« se je pojavljalo določilo, ki je iz sistema izvzelo dve skupini športnikov: športnike študente (univerzijade!) – razlog je bil, da so bili vsi že tako ali tako člani športnih organizacij (klubov in panožnih športnih zvez) in so si status pridobivali v okviru teh dejavnosti – in športnike invalide. Do letošnjega leta je zanje veljalo določilo še iz časa YU-SOFK-ja, da je to le dejavnost nivoja športne rekreacije. Del razlogov pa je bil povezan z »nepriznavanjem« športa invalidov (IPC) v Mednarodnem olimpijskem komiteju. To stanje je bilo vzrok za precejšnje nezadovoljstvo in diskriminiranost športnikov invalidov tako na nivoju države kot tudi občin in drugih okolij.

Dokument »POGOJI, PRAVILA IN KRITERIJI ZA REGISTRIRANJE IN KATEGORIZIRANJE ŠPORTNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI«, kot je uradni naslov zadnje sprejete verzije iz decembra 2007, prvič priznava možnost kategoriziranja športnikov invalidov v okviru enotnega sistema. Pri postopku sprejemanja teh kriterijev je bilo načeloma dogovorjeno, da se določi 12 najbolj izpostavljenih invalidskih športov, da se prizna 3 statusne razrede (športnik državnega, mednarodnega in svetovnega razreda) ter da se prvo leto uvajanja kategorizacije vodi kot poskusno. To pomeni, da se bo po prvem letu uvajanja sistema naredila analiza, nato pa bo sistem ustrezno dopolnjen.

Obsežni dokument (146 strani) si lahko zainteresirani ogledajo na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije  
www. olympic.si/fileadmin/dokumenti/dokumenti_oks/za_vrhunske_sportnike/kategorizacija/.

 

Kaj prinaša »kategorizacija« športnikom invalidom?

Vključitev v sistem športnikom invalidom prinaša načelno enake pravice, pa tudi obveznosti kot drugim športnikom. Skladno z osnovnimi nameni kategorizacije, tj. športnikom omogočati/olajšati udejstvovanje v tekmovalnih oblikah športa, prinaša kategoriziranim športnikom vrsto ugodnosti, ki so sicer soodvisne tudi od drugih okoliščin. Napačno pa je pojmovanje, kar se v običajnih debatah pogosto dogaja, da gre pri kategorizaciji samo za plačevanje športnih dosežkov. Pri tem je seveda prvi pogoj, da športnik doseže ustrezen mednarodni rezultat, kar ga nato v skladu z dogovorjenimi postopki uvrsti v ustrezno kategorijo. Skratka: najprej rezultat, nato ustrezne pravice. Dejstvo pa je, da uvrstitev na listo kategoriziranih športnikov pomeni tudi vrsto posrednih ugodnosti, od moralnih do morebitnih denarnih nagrad in »privilegijev«.

Vrste obstoječih pravic po segmentih:
– področje izobraževanja,
– področje zdravstvenega in socialnega varstva,
– področje štipendiranja in zaposlovanja,
– Posredno (!) sofinanciranje letnih programov.

Konkretno to pomeni:
– plačilo prispevkov iz državnega proračuna za obvezno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje, starševsko varstvo ter obvezno pokojninsko in invalidsko (?) zavarovanje. To velja samo za športnike svetovnega razreda,
– nezgodno zavarovanje z dnevnim nadomestilom zaradi nezgode. To velja za športnike svetovnega razreda, mednarodnega razreda in perspektivnega razreda,
– sofinanciranje nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja. To velja za športnike svetovnega razreda, mednarodnega razreda in perspektivnega razreda,
– Možnost zaposlovanja v državni upravi. To velja za športnike svetovnega razreda, mednarodnega razreda in perspektivnega razreda,
– sofinanciranje programov vrhunskega, kakovostnega ter športa otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, iz javnih sredstev. To velja za vse razrede,
– brezplačni preventivni zdravstveni pregledi. To velja za vse razrede,
– štipendije. To velja za vse razrede,
– prilagoditev opravljanja obveznosti iz izobraževalnega programa. To velja za vse razrede,
– dodatno točkovanje pri pridobitvi pravice za subvencioniranje bivanja študentov. To velja za vse razrede,
– možnost dokupa za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine. To velja za vse razrede.

 

Športi invalidov, ki so vključeni v sedanji sistem

V sistem je sedaj vključenih 12 športov za invalide. Za vse so dogovorjeni 3 nivoji kategoriziranja: športniki državnega razreda, športniki mednarodnega razreda in športniki svetovnega razreda. Vsak šport ima za vsak razred določene rezultate oz. mesta, ki jih mora športnik doseči, da si pridobi pravico do imenovanja npr. »športnik mednarodnega razreda«.
Športi, ki so opredeljeni v pravilnikih IPC oz. ICSD (gluhi) in imajo sedanje soglasje ZŠIS-POK, so:
– atletika,
– golbal,
– kolesarstvo,
– košarka (gluhi),
– košarka na vozičkih,
– namizni tenis,
– plavanje,
– sedeča odbojka,
– alpsko smučanje,
– alpsko smučanje (gluhi),
– strelstvo,
– tenis na vozičkih.

 

Potek uveljavljanja kategorizacije v praksi

Sistem načelno zahteva veliko administriranja in spremljanja rezultatov. Doseženi dogovor je, da spremljanje rezultatov in drugih potrebnih podatkov izvaja strokovna služba ZŠIS-POK, nato pa zbrane podatke v verifikacijo dostavlja OKS – ZŠZ.
V gradivu je v členu 1.3.3.1. navedeno: »Status kategoriziranega športnika si lahko pridobi tudi registrirani športnik invalid, ki ga predlaga ZŠIS-POK in je s svojim športnim dosežkom izpolnil enega od kriterijev za kategoriziranje športnikov invalidov v posamezni športni panogi«.

Datumsko morajo biti rezultati dostavljeni Odboru za vrhunski šport na OKS tako:

OBDOBJE  ROKI ZA ODDAJO VLOG ZA  DATUM OBJAVE SEZNAMA
DOSEŽKOV  VPIS V SEZNAM
   KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV

1. 9.–31. 12.   6. 9.–5. 1. (do 24:00 ure)   1. februar
1. 1.–30. 4.   6. 1.–5. 5. (do 24:00 ure)   1. junij
1. 5.–31. 8.   6. 5.–5. 9. (do 24:00 ure)   1. oktober

Posameznemu športniku invalidu bo začel status veljati od trenutka (dneva) objave na seznamu kategoriziranih športnikov Republike Slovenije. Status mu bo prenehal po prenehanju nastopanja na uradnih tekmovanjih oz. najkasneje ob izteku leta dni (12 mesecev) od zadnjega potrjenega nastopa na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. V praksi to tolmačimo kot nastop na evropskem, svetovnem prvenstvu ter paraolimpijskih igrah oz. od doseženega evropskega oz. svetovnega rekorda v nekaterih individualnih športnih panogah.

Po gradivih OKS – ZŠZ pripravil:

Igor Malič

 

Print Friendly, PDF & Email
2008-12-19T08:53:46+01:00 19. decembra, 2008|

test

fwdwwgiguwgh