Ob mednarodnem dnevu v predsedniški palači opozorila o ranljivosti invalidov v času epidemije

//Ob mednarodnem dnevu v predsedniški palači opozorila o ranljivosti invalidov v času epidemije

Ob mednarodnem dnevu v predsedniški palači opozorila o ranljivosti invalidov v času epidemije

S posebno slovesnostjo so v predsedniški palači danes obeležili mednarodni dan invalidov. Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da je pri sprejemanju ukrepov za blažitev posledic epidemije posebno pozornost treba nameniti ranljivim skupinam. Tudi po besedah predsednika NSIOS Borut Severja je epidemija povečala diskriminacijo invalidov.

Predsednik republike Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik vlade Janez Janša so s posebno slovesnostjo obeležili današnji mednarodni dan invalidov. Ob tem dnevu namreč trije predsedniki tradicionalno priredijo sprejem za predstavnike invalidskih organizacij, a letos to zaradi epidemiološki razmer ni bilo mogoče. Predstavniki in člani invalidskih organizacij so tako obeležitev mednarodnega dneva spremljali v neposrednem prenosu.

V njem jih je nagovoril predsednik Pahor, ki je poudaril, da je pri sprejemanju ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 posebno pozornost treba nameniti ranljivim skupinam. “V časih, ko se vsi soočamo s stiskami, moramo še posebno pozornost nameniti najšibkejšim med nami,” je opozoril. Invalidi so namreč pogosto osamljeni, s še večjimi problemi, kot so jih imeli doslej. Nizke invalidnine in posledična revščina, težka zaposljivost ob vse večjem odpuščanju, številne zdravstvene težave in nerazumevanje njihovih težav, vodijo k povečevanju psiholoških stisk, je opozoril.

Ob mednarodnem dnevu invalidov je po njegovih besedah priložnost, da “opozorimo na globalne probleme, izzive prihodnosti, pozdravimo napredke in zastavimo načrte za prihodnost”. Med drugim je pozdravil prizadevanja varuha človekovih pravic, ki je v aktualnem poročilu predlagal 27 priporočil v zvezi s položajem in pravicami invalidov.

Spomnil je še, da je lani podprl pobudo o umestitvi slovenskega znakovnega jezika v ustavo, saj je treba po njegovih besedah tudi na ustavni ravni zavarovati pravice manjšin. Omenil je še sprejem zakona o izenačevanju možnosti invalidov in zakona o osebni asistenci. “Zgolj sprejem sicer nikakor ne pomeni, da dosledno živita tudi v praksi vsakdana. Pripombe so vsekakor vredne upoštevanja,” je dodal.

Na tem področju so sicer doslej vsako leto ugotavljali napredek. “Vendar moramo biti hkrati pozorni tudi na dejstvo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v obravnavo sprejelo tožbo dveh slovenskih invalidov proti državi zaradi nedostopnosti volišč,” je še poudaril Pahor. Dodal je, da tudi invalidi pozivajo k spoštovanju nediskriminacije. “Prav diskriminacija namreč vsakogar boli, še zlasti tiste, ki se že tako pogosto počutijo odrinjeni na rob družbe,” je opozoril in dodal, da je “spoštovanje dostojanstva naša velika dolžnost”.

Predsednik republike je ob tem izrazil veliko priznanje in zahvalo vsem, ki pomagajo invalidnim osebam. Pohvala gre po njegovih besedah predvsem številnim društvom in združenjem invalidov, ki vsako na specifičnem področju skrbi za članice in člane, “jim vliva moč in upanje, kar je v težkih časih nujno potrebno”.

Tudi po besedah predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Boruta Severja se je v času epidemije covida-19 povečala diskriminacija invalidov na mnogih področjih, invalidi pa se v tem času soočajo z večjimi težavami kot ostali. Razkrila je namreč velike pomanjkljivosti v podpornih sistemih, kot tudi v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva, je opozoril Sever.

Po njegovih besedah so posledice epidemije za duševno zdravje zelo zaskrbljujoče, bojijo pa se tudi posledic, ki se že odražajo v smislu večjih socialnih stisk. Zato je treba v sedmi protikoronski paket vključiti tudi pomoč najbolj ogroženim invalidom, je opozoril. Posebej pa je treba po njegovih besedah tudi zagotoviti, da bodo invalidi in njihova podporna mreža prednostno upoštevani pri pripravi nacionalne strategije cepljenja proti covidu-19.

Opozoril je tudi, da ostajajo nekatere ključne zaveze iz konvencije ZN o pravicah invalidov še vedno neuresničene, denimo dostopnost fizičnega okolja, prevoza in informacij ter komunikacij, enakost in nediskriminacija ter sodelovanje v političnem in javnem življenju. Te težave so po njegovih besedah predvsem odraz premalo aktivne vloge države.

Je pa dejal, da imamo v Sloveniji morda celo najbolj progresivno rešitev na področju človekovih pravic in uresničevanja konvencije ZN o pravicah invalidov, in sicer zakon o osebni asistenci. “S stališča zagotavljanja enakih možnosti in varovanja osnovnega človekovega dostojanstva je ta zakon rešitev, ki je vzor vsem našim evropskim partnerjem in primer zagovorništva civilne družbe ter zglednega sodelovanja predstavnikov invalidov in države,” je poudaril.

Vir in fotografija: STA

Print Friendly, PDF & Email
2020-12-03T20:44:49+01:00 3. decembra, 2020|

test

fwdwwgiguwgh