»Občutki so dobri, to pa je tudi najlepše možno darilo za rojstni dan,« pravi 42-letni Henrik Plank, atlet iz Šentjurja, ki je na evropskem prvenstvu v Walesu segel po bronu pri metu diska. Pred tremi leti je postal svetovni podprvak v metu kopja, pred dvema letoma pa je bil 4. na igrah v Londonu.
Pa ni šel to pot ravno optimistično na pot v Swansea. Opozarjal je, da ima premalo metov v rokah, ko je menjal kopje za disk. »Mišice drugače delajo kot poprej.« Nekaj je naredila še trema, svoje je dodalo tudi vreme, cel čas je deževalo.
Zbral se je
Svoje je k napetosti dodala tudi sama namestitev na evropskem prvenstvu. »WC ni bil najbolj dostopen. Umivali pa smo tudi bolj po mačje, tuš ni imel slušalke. Potem pa smo na srečo tudi to rešili,« se Henrik spomni še ene peripetije na poti do brona.
Spominja se, da je bil precej sproščen, potem pa so se začele težave s stolom, odkoder je metal. »Nisem ga mogel ga prav nastaviti, ni in ni bilo pravega kota.« Pa takoj tudi ni mogel začeti metati, saj je bila ravna ena od razglasitev. »Tudi to te malce vrže s tira,« prizna, a je strnil misli in se osredotočil na met.
Številne čestitke
»Rezultati so bili slabši,« nas opozori. Pove, da se dobro niti ogrel ni. Ponavadi zmeče po 20 diskov, to pot je vadil in se ogreval le na vozičku v dvorani. Slednje niti ni bilo slabo, saj je zavoljo tega ostal suh.
Potem se je zgodilo – 14.29 metra proč je vrgel orodje. Poudari, da je hotel še izboljšati dosežek, a ni šlo. Nisi gnal k srcu: »Velik kamen se mi je odvalil od srca, ta medalja mi ogromno pomeni!« Kmalu bo našla tudi posebno mesto v stanovanju, zdaj pa je še na ogled, številni so v teh dneh prišli in še bodo, ki bodo Henriku čestitali za dosežek!
Dlje kot na Hrvaško
Želi si, da še ni rekel zadnje v atletiki, upa pa, da se razmere v vrhunskem športu invalidov izboljšajo. »Kriza je… Malo denarja pomeni malo muzike. Treniram šestkrat na teden, brez prave športne prehrane pa tudi ne gre… To so stroški,« na glas opozori, s čim se mora soočati. Letos je tudi spoznal, da bo treba na mednarodno tekmo kam drugam kot pa v hrvaški Varaždin, kjer so se razmere v zadnjih letih krepko poslabšale. Smola pa je ta, da so ostala prizorišča daleč proč, to je povezano s stroški.
Trener Luka Cmok mu je namenil mesec dni počitka, a bo vadil še naprej. »Ko bova spet začela zares, bi bil rad stopničko višje z mojo pripravljenostjo,« sklene Henrik.
