Vrste zlorab v športu in kako prepoznati zlorabe

Vir: https://olympic.si/o-nas/integriteta  

 V športu si moramo prizadevati k zagotavljanju varnega športnega okolja. Zveza ŠIS-SPK ima vzpostavljene mehanizme za javljanje nepravilnosti ter obravnavo nepravilnosti in zlorab. V Sloveniji je krovna nevladna športna organizacija Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez objavila tudi vsebine, ki predstavljajo vrste zlorab in kako prepoznati zlorabo.

Zveza ŠIS-SPK ima svoj lasten sprejeti Kodeks integritete Zveze ŠIS-SPK. Tu pa navajamo zapis, ki ga je pripravil OKS-ZŠZ.

 

Fizična zloraba

Vsako namerno dejanje nasilja oz. agresije, ki povzroči (dejansko ali potencialno) telesno poškodbo ali travmo drugi osebi, ki se ne zgodi neposredno v kontekstu športnih pravil.

Primeri:

  • udarjanje, pretepanje, brcanje, udarjanje s pestjo, klofutanje, potiskanje, grizenje, tresenje, davljenje, vlečenje za lase, zastrupitev, povzročitev opeklin, utapljanje ali drugačen napad in/ali druga dejanja, ki povzročijo telesno poškodbo, bolečino ali okvaro,
  • prisilno ali predpisano neprimerno telesno dejavnost (npr. starosti ali telesni sposobnosti neustrezne obremenitve pri treningu, neustrezno obremenitev ob predhodnih poškodbah ali bolečinah), prisilno uživanje alkohola ali sistematične dopinške prakse.
  • spodbujanje k uporabi substanc za izboljšanje zmogljivosti, uravnavanje telesne teže/velikosti ali odložitev pubertete
  • vadba športnikov z obremenitvami, neprimernimi za njihovo starost ali telesno zrelost
  • Vadba ali tekmovanja športnikov kljub poškodbi ali bolečini
  • izvajanje gibov, za katere nimajo dovolj znanja, kar povzroči ali predstavlja tveganje za poškodbe
  • vadba v ekstremnih vremenskih razmerah
  • uporaba telesnega kaznovanja ali pretiranih kardio vaj kot disciplinskega ukrepa
  • kaznovanje za »slabo« igro ali kršitve pravil z odrekanjem hrane, tekočine ali z namernim povzročanjem bolečine

 

Kako prepoznati fizično zlorabo?

Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je morda žrtev telesne zlorabe:

  • ima nepojasnjene poškodbe (npr. opekline, ugrize, modrice, praske, zlomljene kosti ali podplute okoli oči)
  • ima poškodbe ali sumljive sledi na delih telesa, ki se običajno ne poškodujejo pri običajni igri
  • se umika ali postane vidno zaskrbljen ob približevanju odraslih
  • kaže odpor do preoblačenja pred drugimi ali nosi dolge rokave/hlače tudi v vročem vremenu
  • se boji iti domov, na trening ali druge športne objekte
  • poroča, da ga je poškodoval odrasli ali vrstnik
  • krožijo govorice, da naj bi otroka poškodovali starši, trener ali vrstniki

 

Psihološka zloraba

Brezkontaktno vedenje ali dejanje namernega povzročanja psihološke ali čustvene škode posamezniku, lahko spodkopava posameznikov občutek identitete, dostojanstva in lastne vrednosti. Pri mladih športnikih lahko poleg tega negativno vpliva na njihovo razvojno blagostanje oz. razvoj.

Del psihološke zlorabe je tudi ustrahovanje, oz. nadlegovanje (angl. bullying), ki je neželeno, ponavljajoče se in namerno, agresivno vedenje, običajno med vrstniki, in lahko vključuje dejansko ali zaznano neravnovesje moči.

Psihološka zloraba ali ustrahovanje sta lahko besedna ali nebesedna ter se lahko izvajata tudi preko družbenih omrežij ali na spletu.

Primeri:

  • verbalni napadi (agresija), žalitve, poniževanje, ustrahovanje, zasmehovanje, grožnje, manipulacija, nenehno kritiziranje, ostra kritika, ignoriranje, grožnje, kričanje.
  • lažne izjave ali laži, obrekovanja, usmerjena proti drugemu, lahko tudi anonimno.
  • Neverbalna zloraba je lahko posredna (mimika, nesramne kretnje, zaničevalne kretnje) ali neposredna, npr. manipuliranje/uničevanje prijateljstev, sistematično izključevanje, ignoriranje, izolacija, omogočanje molka kot sredstvo pritiska.
  • Ustrahovanje (bullying) lahko vključuje dejanja, kot so grožnje, širjenje govoric ali neresnic, fizično ali verbalno napadanje nekoga in namerno izključevanje nekoga. Ustrahovanje je lahko tudi skupinsko, kot npr. ponižujoče in tvegano uvajanje novih članov ekipe s strani obstoječih članov ekipe.
    • dejanja, kot so metanje predmetov s strani trenerjev v prisotnosti športnikov, udarjanje po stenah ali uničevanje športne opreme zaradi jeze ali frustracije nad športnikom
  • uporaba strahu kot glavne motivacijske strategije pri športnikih
  • postavljanje nerealno visokih pričakovanj glede uspešnosti, ali pa dajejo športniku občutek, da je njegova osebna vrednost odvisna od športnega uspeha
  • zanemarjanje in odrekanje trenerske pozornosti kot oblika kaznovanja
  • nadzor nad vsakim vidikom športnikovega življenja, kot so prehrana, spanje ali odnosi, ki presega razumno mejo glede na njihovo razvojno stopnjo

 

Kako prepoznati psihološko zlorabo?

Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev psihološke zlorabe:

  • kaže skrajnosti v vedenju (npr. izredno pasiven ali agresiven)
  • kaže znake depresije ali ima samomorilne misli
  • daje negativne izjave o sebi in svojem vedenju (npr. »Nikoli nič ne naredim prav«)
  • poroča, da ne more razviti čustvenih vezi z drugimi
  • je umaknjen, tesnoben in osamljen
  • ima nenavadne strahove in tesnobe
  • verjame, da si zasluži kazen

 

Spolna zloraba

Kakršnokoli vedenje spolne narave, ne glede na to, ali gre za dejanje s stikom ali brez stika, pri katerem ni privolitve ali je privolitev izsiljena/manipulirana ali je ni mogoče dati. Spolna zloraba s stikom obsega vsako dejanje spolnega stika, ki vključuje kakršno koli namerno dotikanje, ljubkovanje ali penetracijo intimnih delov telesa žrtve s strani storilca z namenom vzbuditi ali zadovoljiti storilčevo spolno željo ali kot sredstvo poniževanja, poniževanje ali kaznovanje žrtve. Vključuje dejanja, kot so spolni napad, posilstvo, nadlegovanje, neželena spolna prizadevanja ali kakršna koli oblika spolnega stika brez izrecnega in prostovoljnega soglasja vpletene osebe.

Ob tem lahko delimo dve vrsti spolnih zlorab:

  • Spolno nadlegovanje je katerakoli oblika nezaželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave, ki krši športnikovo dostojanstvo, zlasti kadar ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
  • Spolna zloraba je vsako vedenje spolne narave, ne glede na to, ali gre za nespoznaven, spoznaven ali penetrativen stik, kadar je privolitev izsiljena/manipulirana ali pa ni dana oziroma je ne more biti.

Se zgodi, kadar odrasla oseba ali oseba na položaju moči (npr. starejši ali mlajši, ali telesno bolj razvit športnik) vključi otroka v katerokoli obliko spolne aktivnosti.

Primeri:
Spolno nadlegovanje vključuje, vendar ni omejeno na, spolno usmerjene komentarje, šale ali geste; neželene ali neprimerne spolne predloge; intimna vprašanja o telesu ali zasebnem življenju; in prisiljevanje športnikov k nošenju pretirano razkrivajočih oblačil.

 

Kako prepoznati spolno zlorabo?

Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev spolne zlorabe:

  • spolno obnašanje, ki je bistveno bolj napredno, kot bi pričakovali za otrokovo starost
  • spolno prenosljiva bolezen, zlasti pri otrocih mlajših od 14 let
  • znaki strahu pred določeno odraslo osebo
  • poročanje o nočnih morah ali močenju postelje
  • težave v duševnem zdravju – anksioznost in/ali depresija
  • samopoškodovanje
  • samomorilne misli
  • poročanje o spolni zlorabi s strani starša ali drugega odraslega skrbnika

 

Katera vedenja odrasle osebe so lahko sumljiva?

Razmislite o možnosti spolne zlorabe, kadar starš ali odrasla oseba iz športnega okolja:

  • si izmišljuje izgovore, da bi bil sam z otrokom
  • prosi mladega športnika, naj pride prej ali ostane dlje, ko drugih ni prisotnih
  • otroku zastavlja vprašanja spolne narave
  • kaže pretirano zanimanje za otrokovo telesno razvitost ali videz
  • posega v otrokovo zasebnost (npr. vstopi v kopalnico ali garderobo)
  • otroku daje darila brez jasnega razloga
  • pretirano nadzoruje otrokovo gibanje, priložnosti za pogovor z drugimi ali za druženje s prijatelji
  • spodbuja otroka, naj skriva skrivnosti pred drugimi odraslimi
  • otroka povabi ali odpelje k sebi domov za športne ali nešportne namene

 

Zanemarjanje

Neuspeh ali opustitev zagotavljanja ustrezne oskrbe, podpore ali pozornosti športniku, kar povzroči škodo ali potencialno škodo njegovemu dobremu počutju oziroma ohranjanju njegovega fizičnega in duševnega zdravja. Pri mladih športnikih pa lahko ogrozi tudi njihov razvoj.

Primeri:

  • Neazdovolitev osnovnih potreb, kot so hrana, pijača, oblačila, počitek, spanje, okrevanje, zdravstvena oskrba in zdravljenje, starosti in zmožnostim primerno okolje, varno fizično in psihološko okolje ter pomanjkljiva čustvena podpora.
  • izpostavljanje športnikov ekstremnim vremenskim razmeram brez zagotovitve ustreznih oblačil ali hidracije
  • izpostavljanje športnikov večjim varnostnim tveganjem, na primer puščanje mladih športnikov brez nadzora med treningi ali tekmovanji, uporaba nevarnih ali slabo vzdrževanih vadbenih objektov, neupoštevanje varnostnih smernic ali nezagotavljanje varnega prevoza
  • ignoriranje ali nezagotavljanje ustrezne podpore športnikom, ki doživljajo močno čustveno stisko ali kažejo znake težav v duševnem zdravju
  • ignoriranje neustreznega vedenja športnikov, medvrstniškega ustrahovanja ali nadlegovanja med člani ekipe

Razmislite o možnosti zanemarjanja, kadar starš ali odrasla oseba iz športnega sistema:

  • kaže ravnodušen odnos do otroka
  • ne odgovarja na otrokove čustvene potrebe (npr. znaki hude tesnobe ali stiske)
  • pogosto pušča otroka samega ali brez nadzora
  • ne zagotavlja potrebne zdravstvene oskrbe za otroka
  • kaže malo zanimanja za otrokovo dobrobit
  • deluje apatično ali depresivno
  • zlorablja alkohol ali droge

 

Kako prepoznati zanemarjanje?

Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev zanemarjanja:

  • pove, da doma ni nikogar, ki bi skrbel zanj
  • pogosto deluje lačen
  • kaže znake slabe osebne higiene, kot so umazana oblačila ali nečisto telo
  • ima nezdravljena zdravstvena stanja ali poškodbe
  • deluje žalostno, osamljeno in nesrečno
  • ima težave pri navezovanju in ohranjanju prijateljstev
  • se zadržuje na športnem objektu ali drugje, da bi se izognil vrnitvi domov

 

Materialna oziroma finančna zloraba

Zloraba pravic posameznika v zvezi z njegovimi finančnimi zadevami, sredstvi ali premoženjem, vključno z nepravilno ali nepooblaščeno uporabo posameznikovih finančnih virov, sredstev ali sredstev za osebno korist ali nadzor. Lahko se kaže kot kraja, goljufija, izkoriščanje, prisila, manipulacija ali ravnanje pod pritiskom, da bi storilci pridobili nadzor nad finančnimi sredstvi ali drugo lastnino osebe, omejili njen dostop do virov, zlorabili denar ali drugo lastnino ali jo drugače finančno izkoriščali ali spravili v finančno odvisnost od druge osebe.

 

Prva psihološka pomoč

Poslanstvo

Poslanstvo in naloga športnih psihologov je športnikom in trenerjem omogočati ustrezno psihološko pripravo na kvaliteten in strokoven način za njihove različne potrebe, od izboljšanja treningov, priprav na tekmovanja, do širše pomoči v različnih fazah športne kariere in povezovanje z drugimi vidiki življenja (npr. akademsko kariero, odnosi) ter odziv na krizne dogodke.

Naloge športnih psihologov

Športni psihologi se v okviru svojega dela ukvarjajo tudi z zaščito športnikov in zagotavljanjem varnega športnega okolja. Naloge športnega psihologa v okviru zaščite športnikov in zagotavljanja varnega športnega okolja so lahko:

  • Preventiva, vključno z izobraževanjem športnikov, trenerjev in staršev o ustrezni komunikaciji, mejah v odnosih in prepoznavanju neustreznih vedenj; ter sodelovanje pri oblikovanju pravilnikov, smernic, protokolov, kodeksov ravnanja in drugih dokumentov povezanih z varnim športnim okoljem.
  • Prepoznavanje tveganj in zlorab.
  • Razvoj kulture varnega športnega okolja.
  • Intervencija in podpora: podpora žrtvam, krizne intervencije (ob razkritju zlorab in konfliktih), individualno svetovanje športnikom in delo z ekipo ter trenerjem

Športni psihologi so združeni v Sekciji za psihologijo športa Društva psihologov Slovenije (DPS). Delovanje Sekcije športnih psihologov DPS podpirata Olimpijski komite Slovenije in Fakulteta za šport. Kontakti športnih psihologov so dostopni na spletni strani Sekcije za psihologijo športa (www.sportna-psihologija.si).

Osnovna psihološka podpora športnikom ob prijavi zlorab varuhu športnikovih pravic

V začetku 2026 je bil med Ministrstvom za gospodarstvom, turizem in šport, Direktoratom za šport, Varuhom športnikovih pravic in Sekcijo športnih psihologov DPS vzpostavljen dogovor o nudenju brezplačne prve psihološke pomoči športnikom v primerih zlorab in drugih stisk v športnem okolju.

Ostale organizacije za pomoč žrtvam

Praktičen primer ravnanja

Praktičen primer ravnanja v primeru zaznanega suma nasilja ali zlorabe ter pomoči žrtvam

Ob zaznavi suma nasilja ali druge hude nepravilnosti v športu se dogodek obravnava resno, zavedajoč se, da že sam sum zahteva ustrezno odzivanje, ne glede na kasnejši izid postopka.

  • Ob zaznavi suma nasilja ali druge hude nepravilnosti v športu se dogodek obravnava resno, zavedajoč se, da že sam sum zahteva ustrezno odzivanje, ne glede na kasnejši izid postopka.
  • Če obstaja tveganje za nadaljnjo škodo, je treba najprej zagotoviti varnost domnevne žrtve in preprečiti nadaljnje neprimerne stike, zlasti kadar gre za mladoletne športnike ali razmerje izrazite hierarhije (npr. trener–športnik).
  • Zaznani dogodek ali sum se zabeleži na dejstveni ravni (kaj, kdaj, kje, kdo), brez interpretacij, pritiska na žrtev ali poskusov „razčiščevanja“ na lastno pest.
  • Prijava se odda prek za to predvidenih poti (npr. sistema Žvižgavka ali notranjih mehanizmov športne organizacije), pri čemer se lahko zagotovi tudi anonimnost prijavitelja.
  • Obravnavo primera prevzame pristojni organ športne organizacije (npr. etična komisija, častno razsodišče ali pooblaščena oseba), ki zadevo presoja nepristransko, na podlagi dejstev in razpoložljivih dokazov.
  • V postopku se dosledno varujejo dostojanstvo, zasebnost in osebni podatki vseh vpletenih, izjave žrtve pa se presojajo ob upoštevanju razmerja moči in možnega vpliva odvisnosti ali strahu pred posledicami.
  • Domnevni žrtvi se zagotovi ustrezna podpora, ki lahko vključuje spoštljiv pogovor, jasne informacije o poteku postopka ter možnost psihosocialne ali druge strokovne pomoči, ne glede na končno odločitev v zadevi.
  • Organizacija na podlagi ugotovitev sprejme ustrezne ukrepe in hkrati krepi kulturo ničelne tolerance do nasilja, s ciljem preprečevanja ponovitev in vzdrževanja varnega, spoštljivega športnega okolja
Print Friendly, PDF & Email