S sklepno prireditvijo se je nocoj v Laškem končal 18. I Feel Slovenia Open Thermana Laško, največji namiznoteniški turnir na svetu za parašportnike. Tekmovanje, sodelovalo je kar 53 držav, je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite. Največ uspeha v Laškem je bilo za azijske predstavnike. Pomlajena Slovenija obeta, navdušili spet Britanci, katerih reprezentanco vodi Gorazd Vecko, nekdanji slovenski selektor.
Od torka do četrtka so se najboljše in najboljši merili za kolajne v posamični konkurenci. Med najuspešnejšimi so prednjačili številni azijski tekmovalke in tekmovalci, predvsem pa Kitajska (štiri zlate kolajne posamično), ki je sploh prvič po paralimpijskih igrah v Tokiu odšla na turnir v tujino. V petek in soboto smo v Laškem spremljali tekme (mešanih) dvojic.
Devet naslovov za Kitajsko
Prvaki so postali Hyeon Uk Kim (Južna Koreja, tekmovalni razred SM1), Goran Perlić (Srbija, SM2), Panfeng Feng (Kitajska, SM3), Ozren Abdullah (Turčija, SM4), Valentin Baus (Nemčija, SM5), Matteo Parenzan (Italija, SM6), Willy Bayley (Velika Britanija, SM7), Viktor Didukh (Ukrajina, SM8), Laurens Devos (Belgija, SM9), Filip Radović (Črna gora, SM10), Maciej Makajew (Poljska, SM11). V ženski konkurenci so slavile Dorota Buclaw (Poljska, SF1), Su Yeon Seo (Južna Koreja, SF2), Juan Xue (Kitajska, SF3),Ying Zhou (Kitajska, SF4), Bian Zhang (Kitajska, SF5), Stephanie Grebe (Nemčija, SF6), Wenjuan Huang (Kitajska, SF8), Karolina Pek (Poljska, SF9), Bruna Costa Alexandre (Brazilija, SF10), Ebru Acer (Turčija, SF11).
V igri dvojic so Kitajci prišli do štirih zlatih medalj, prav toliko jih je zbrala tudi Južna Koreja.
Dvojice moški:
MD4: Park&Cha (Južna Koreja)
MD8: Kim&Kim (Južna Koreja)
MD14: Berthier&Herrault (Francija)
MD18: Mistal&Grudzien (Poljska)
MD22: Kim&Kim (Južna Koreja)
Dvojice ženske:
WD5: Brunelli&Rossi (Italija)
WD10: Zhou&Zhang (Kitajska)
0WD14: Lacerda (Brazilija) & Litovčenko (Ukrajina)
WD20: Kavas&Demir (Turčija)
Mešane dvojice:
XD4: Cha (Južna Koreja) & Rossi (Italija)
XD7: Feng&Zhou (Kitajska)
XD10: Cao&Zhang (Kitajska)
XD14: Berthier&Herrault (Francija)
XD20: Fan&Hou (Kitajska)
XD22: Asano&Furukawa (Japonska)
Vzpodbudno s tremi novinci
Slovenija se je predstavila z 10-člansko postavo: Primož Kancler, Bojan Lukežič, Barbara Meglič, Andreja Dolinar, Karin Praček, Ljubiša Gajič, Peter Jereb, Tomaž Rabuzin, Luka Trtnik in Alen Bečirević. Praček, Jereb in Rabuzin so bili novinci na tako zahtevnem turnirju in so predvsem nabirali izkušnje. Ekipo je vodil trener Ožbej Poročnik. V posamični konkurenci je največ pokazal Ljubiša Gajič, ki se je na turnir vrnil prvič po letu 2017 in se uvrstil v 2. krog, med 16 najboljših v svojem razredu, a potem izpadel. V igri mešanih dvojic pa se je izkazala mlada 17-letna Karin Praček, ki je združila moči z uzbekistanskim igralcem.
„V Laškem smo nastopili s kombinacijo izkušenih in novih igralcev. Mladi so prišli do prepotrebnih izkušenj, izkušeni pa do nekaj lepih posameznih zmag. Dejstvo je, da z izjemo Luke Trtnika naši igralci poleg službe in drugih obveznosti težko parirajo najboljšim igralcem sveta, ki so profesionalni igralci in na dnevni bazi trenirajo pet ur ali več. Ljubiša Gajič je prišel do zmage proti 8. igralcu sveta in tesno izgubil proti igralcu iz Koreje. Zasluži si vse pohvale za vrnitev v reprezentanco in svoj nastop. Znova smo bili blizu največje zmage Luke Trtnika proti 4. igralcu sveta, kjer mu je za uspeh zmanjkala le ena točka. Z nekaj lepimi potezami med igro je nase opozorila naša najmlajša igralka v reprezentanci, Karin, ki pa je še v fazi razvoja in bo s takšnim pristopom zagotovo tudi v prihodnje opozarjala nase. Spomnimo, turnir v Laškem je na višjem nivoju kot svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Igralkam in igralcem čestitam za svoje nastope, saj so v danih situacijah poskušali dati svoj maksimum od sebe. Vrhunec letošnje sezone bo evropsko prvenstvo v Angliji v mesecu septembru,“ je povedal trener Ožbej Poročnik.
Logistika in organizacija velik zalogaj
Tekmovanje, ki je zavoljo organizacije, lokacije in vseh malih detajlov, cenjeno in spoštovano daleč naokoli, je velik zalogaj, a tudi izziv za ekipo, ki jo vodi Damijan Lazar, predsednik organizacijskega odbora. „Lahko rečem, da je turnir potekal po pričakovanjih. Smo izkušena organizacijska ekipa, zato smo dobro predvideli, kaj rabimo za brezhibno organizacijo. Je pa bil kar izziv, da smo se pripravili na rekordno število sodelujočih držav. Vsem smo uspeli zagotoviti optimalne pogoje, da so potem lahko pokazali največ na turnirju. V prvi fazi je bilo treba zagotoviti zadostno število ležišč, v času turnirja pa smo veliko pozornosti namenili logistiki oz. prevozom. Tokrat nam vreme ni šlo na roko, a smo zagotovili dovolj vozil, ki so na krožni vožnji poskrbeli za nemoten pretok vseh – do hotelov in dvoran,“ pa se je na turnir ozrl Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK. Damijan Lazar, svoj čas tudi sam tekmovalec in trener, si je pozorno ogledal tudi nastope slovenskih tekmovalk in tekmovalcev. „Naša reprezentanca je v fazi sprememb in pomladitve. Potrebna bo nadgradnja, mladi pa potrebujejo čas. Da doseže športnik tako visok nivo, kot se je letos igral v Laškem, pa je treba tja do sedem let. Naši mladi na tej ravni igrajo največ tri, štiri leta,“ je optimistično razpoložen Lazar.
Priznanje in pol
Precej zadovoljstva pa je bilo tudi pri Gorazdu Vecku. Pa ne le zaradi kolajn, ki so jih osvojili Britanci, ampak tudi zato, ker je za nami še en izjemen turnir. „Ne da sem zadovoljen, presrečen sem. Če samo pogledam te odigrane partije in izjemen nivo kvalitete, lahko rečem: to je noro. Šokiran sem. Več kot 20 let sem v parašportu, a današnji sklepni boji, pa tudi zadnjič posamično, so me navdušili. Poln sem emocij, spet sem se naježil. Žal mi je, ker ni več ljudi, da bi to videli. Nihče si ne zna predstavljati kako visok nivo igranja je tu. Na tem turnirju je bil hrvaški trener Neven Cegnar, ki je sodeloval z Izraelci, v preteklosti pa je bil uspešen v namiznem tenisu neinvalidov. Ko je videl v Laškem, kaj vse zmorejo parašportniki, ni mogel verjeti svojim očem. Trdi, da delajo nemogoče in da so njihove igre na izredno visokem nivoju. Kar srce se mi je odprlo, saj je prišla ta ocena od človeka, ki je že ves čas v namiznem tenisu in ve, kaj govori,“ je začel Vecko, ki je tudi primeren sogovornik, da oceni trenutna razmerja na mednarodni sceni. „Svet je naredil ogromen korak bližje h Kitajski. Prejšnji teden so Kitajci zmagovali na turnirju v Podgorici, izgledalo je kot državno prvenstvo Kitajske, le nekaj tekem so izgubili. Pred turnirjem v Laškem so me opozarjali, da prihaja kvalitetna Kitajska, pa sem rekel, da jim bomo že nekako kljubovali, začenši z reprezentanco Velike Britanije. To se je zgodilo: že prvi dan je bilo 7:2 za Veliko Britanijo na tekmah s Kitajsko, ki je izgubljala tudi proti ostalim. Še vedno najbolj uspešna država na turnirju, a so izgubili 70, morda celo 80 odstotkov moči, ki so jo imeli pred epidemijo COVID-19. Moramo pa vedeti, da se bodo vrnili precej močnejši. Ne pozabimo, od Tokia in paralimpijskih iger niso igrali mednarodnih tekem. Manjkajo jim turnirji in tekme. A svet jim je vse bližje, to pa je dobro za namizni tenis,“ napoveduje Vecko, ki je kakopak zadovoljen tudi z reprezentanco Velike Britanije.
Smeli plani za leto 2024
„Fenomenalen rezultat smo zabeležili. Osvojili smo devet kolajn. Lani smo imeli 10 odličij na svetovnem prvenstvu, a tam Kitajska ni sodelovala. Teh devet medalj, ki smo jih letos osvojili v Laškem, je pokazatelj za prihajajoče paralimpijske igre v Parizu. To pomeni, da smo na pravi poti. Nikoli nismo imeli boljših rezultatov. Tudi tisti porazi, ki so bili, so bili tesni. Ob tem so trije igralci, ki bi morali vzeti medaljo, je niso. A so bili za to uspešni ostali. To je dokaz moči naše reprezentance. Tudi če eden odpove, vzame drug,“ navrže Vecko, ki pogleduje že v prvo polovico septembra, ko bo na Otoku evropsko prvenstvo. „To tekmovanje v Laškem je lepa napoved za evropsko prvenstvo, ki bo med 4. in 9.9. v Sheffieldu. Vem, da se bo igralo na izjemno visokem nivoju. Hkrati je to prvenstvo, kjer zlate kolajne prinašajo vozovnice za paralimpijske igre v Parizu. To evropsko prvenstvo že daje vedeti, paralimpijske igre so pred vrati, zato je tudi nekaj več pritiska. Veselim se tega EP-ja. Kako bo potekalo, bomo še videli. Sem pa prepričan, da ne more biti tako organizirano kot je največji in najboljši turnir z vsemi najboljšimi igralci v Laškem,“ sogovornik polaska Laščanom, potem pa razkrije smele načrte za naprej.
„Načrtujemo, da bi v letu 2024 v Laškem imeli 5-dnevni turnir z manj mizami v dvorani. Če bi turnir potekal pet dni, bi lahko igrali na 16 mizah. S tem bi povečali ringe. Imamo tudi željo, da bi v Laškem gostili kvalifikacijski turnir za paralimpijske igre v Parizu. Mednarodna namiznoteniška zveza nas je že kontaktirala in vprašala, ali smo zainteresirani. Če bo temu tako, potem bo prihodnje leto svetovni dan namiznega tenisa kar v Laškem: začeli bi z mednarodnim turnirjem, nadaljevali pa s kvalifikacijami,“ napoveduje, sklene pa takole: „Sem ponosen Slovenec. Vsako jutro, ko sem prišel v Športno dvorano Tri lilije, sem pogledal proti zastavam, kar 53 jih je bilo. Tekmovalo je več kot 400 igralcev, skupaj je bilo v Laškem in Rimskih Toplicah nastanjenih več kot 900 ljudi. Ne dojemamo, kaj smo naredili. V eno malo Slovenijo in v še manjšo vas Laško smo uspeli pripeljati tak turnir. Nihče tudi ne dojame, koliko truda in dela je bilo vloženega. V prihodnje bi si želel večje prepoznavnosti turnirja. Menim, da je napočil čas, da bi sklepne boje spremljali na televiziji.“
Več kot 400 otrok
„Tudi letos smo zgledno sodelovali z OŠ Vič in CŠS Celje, njihovi učenci so pomagali pri pobiranju žogic. V Ljubljani nam pri novačenju otrok pomaga Aleš Letošnja, v Celju pa Nina Markovič Koren,“ pa pove Sabina Vecko, ki je poskrbela, da so otroci dobili jasna navodila, kako pomagati pri pobiranju žogic med tekmami. V petih dneh jih je bilo več kot 400, za nekatere pa je bil turnir sploh prva možnost, da pridejo v stik z invalidi. Vsi pa so domov odšli z bogato izkušnjo, o kateri pripovedujejo vrstnikom.
