STATUT (pdf)

Na podlagi določil Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13.6.2006) je Skupščina Zveze za šport invalidov Slovenije na svoji seji dne 28.3.2003 ter spremembe in dopolnitve dne 18.9.2007,  23.03.2011 in 21.3.2012 sprejela:

STATUT
ZVEZE ZA ŠPORT INVALIDOV SLOVENIJE – PARAOLIMPIJSKEGA KOMITEJA
(čistopis)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(ustanoviteljice)

Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite  (v nadaljnjem besedilu: Zveza) je nacionalna invalidska strokovna organizacija, ki so jo z namenom zagotavljanja skladnega razvoja in izvajanja športa invalidov, ustanovile nacionalne invalidske organizacije Slovenije – društva oziroma zveze – ustanoviteljice:

1.    Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
2.    Zveza društev slušno prizadetih Slovenije (sedaj: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije)
3.    Društvo mišično obolelih Slovenije (sedaj: Društvo distrofikov Slovenije)
4.    Zveza paraplegikov Slovenije
5.    Društvo multiple skleroze Slovenije (sedaj: Združenje multiple skleroze Slovenije)
6.    Zveza za pomoč duševno prizadetim Slovenije (sedaj: Sožitje- Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije)
7.    Zveza društev invalidov Slovenije (sedaj: Zveza delovnih invalidov Slovenije)
8.    Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije (sedaj: Sonček–Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije)
9.    Zveza društev civilnih invalidov vojne Slovenije (sedaj: Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije)

2. člen
(pojem in načela delovanja ter položaj Zveze)

Zveza je samostojno in nepridobitno združenje, ustanovljeno zaradi uresničevanja skupnih interesov ustanoviteljic. Namen delovanja Zveze ni pridobivanje dobička, presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov Zveza trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

Zveza je prostovoljno in neodvisno združenje, v katero se z namenom ugotavljanja, zagotavljanja in zadovoljevanja potreb svojih članov po ukvarjanju s športno rekreacijo in tekmovalnim športom, povezujejo nacionalne invalidske organizacije.

Zveza vključuje invalide športnike iz vrst  kolektivnih članov Zveze ter vse invalide, ki imajo interes ukvarjanja s športom in izpolnjujejo kriterije za sodelovanje v programih Zveze.

3. člen
(povezovanje zveze v druge organizacije)

Zveza se na temelju interesa lahko včlani v druge sorodne organizacije, ki na področju Republike Slovenije ali v mednarodnem merilu s svojim delovanjem vplivajo na pospeševanje in razvoj športa invalidov.

Zveza kot osrednja nacionalna organizacija za šport invalidov v Sloveniji deluje na območju celotne države in opravlja funkcijo nacionalnega paraolimpijskega komiteja. Je tudi predstavnica športa invalidov v mednarodnih organizacijah za šport invalidov, razen v primerih, ko pravila mednarodne organizacije zahtevajo direktno članstvo posamezne nacionalne invalidske organizacije.

4. člen
(ime in sedež Zveze)

Zveza je pravna oseba zasebnega prava.

V pravnem prometu Zveza uporablja naziv: Zveza za  šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite
V angleškem jeziku Zveza uporablja naziv : Sports Federation for the Disabled of Slovenia –National Paralympic Committee

Skrajšano ime v slovenskem jeziku je: ZŠIS-POK.
Skrajšano ime v angleškem jeziku je: NPC Slovenia

Sedež Zveze je v Ljubljani, Cesta 24. junija 23.

5. člen
(Odbori)

Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite ima tri odbore:
1. Odbor za Paraolimpijske igre
2. Odbor za igre Deaflympics
3. Odbor za igre Specialne Olimpijade.

6. člen
(zastopanje)

Zvezo predstavlja in zastopa njen predsednik – zastopnik (vnaprej predsednik), v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, ki ga pooblasti predsednik.

7. člen
(znak in žig)

Zveza ima svoj žig okrogle oblike, premera 30 mm z napisom: Zveza za  šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite , v sredini je znak Zveze.
Znak ZŠIS-POK: v celoti znak predstavlja športnika, ki je grajen na osnovi silhuete Triglava in ga dopolnjuje mednarodni znak (IPC), ki ponazarja medsebojno sodelovanje. Uporabljene so rdeča, bela, modra (nacionalne barve) in zelena barva.
2. PROGRAMSKA NAČELA, CILJI IN NALOGE ZVEZE

8. člen
(načela delovanja)

Zveza deluje na načelih demokratičnosti, humanizma, nestrankarskega opredeljevanja, javnosti dela, enakopravnosti kolektivnih članov, upoštevanja specifičnih interesov in sposobnosti udeležencev v  športu invalidov.

9. člen
(cilji)

Cilji Zveze so razvijati, izvajati in uveljavljati šport invalidov na nacionalni in mednarodni ravni. Cilj Zveze je tudi vključevanje invalidov v družbo preko športa, kot pomembnega dejavnika družbenega življenja in ustvarjanje pogojev ter enakih možnosti invalidom za množično ukvarjanje s športom kot tudi za ukvarjanje s tekmovalnim športom in doseganje vrhunskih tekmovalnih dosežkov, primerljivih v svetovnem merilu.

10. člen
(delovanje v javnem interesu)

Zveza deluje v javnem interesu, saj s spodbujanjem, razvijanjem in organiziranjem rekreativnega in izvajanjem tekmovalnega športa invalidov na nacionalni in mednarodni ravni vsem invalidom omogoča izvajanje enega izmed posebnih socialnih programov invalidov oziroma nadaljevanje in nadgradnjo posebnih socialnih programov invalidov, katere sicer izvajajo nacionalne invalidske organizacije. Vsem invalidom, ki za to pokažejo interes in možnost kvalitetnih rezultatov, omogoča vključevanje in sodelovanje v programih Zveze.

Zveza razvija šport invalidov v najširšem pomenu kot dejavnost, ki vzpodbuja invalide k: telesni aktivnosti, s ciljem krepitve preosta¬lih telesnih sposobnosti; ohranjevanju ter krepitvi zdravja in obrambne sposobnosti organizma; razvoju motorike in orientacij¬skih sposobnosti; hitrejši in popolnejši integraciji v okolje in delo; razvijanju družabnega življenja in razvedrila, psihične in telesne sprostitve, kar je sestavni del izvajanja socialne reha¬bilitacije.

Zveza ima status društva, ki deluje v javnem interesu.

11. člen
(naloge)

Za dosego svojih ciljev opravlja Zveza zlasti naslednje naloge:

1.    ugotavlja interese in zagovarja potrebe invalidov na področju športa, skrbi za osveščanje javnosti in vpliva na spremembe, ki koristijo invalidom, ter glede na ugotovitve kolektivnim članom predlaga skupne akcije za razvoj športa invalidov,
2.    načrtuje, organizira in izvaja programe, ki invalidom omogočijo aktivno ukvarjanje s športom z namenom rekreacije, skrbi za zdravje in ohranjanja preostalih funkcij  ali pa doseganja vrhunskih športnih rezultatov,
3.    informira in vzpodbuja pristojne organe in organizacije za čim uspešnejše reševanja vprašanj, ki so povezana z rekreacijo in športom invalidov,
4.    spremlja in sodeluje pri oblikovanju državnih ukrepov, ki zadevajo šport in rekreacijo invalidov,
5.    se povezuje z drugimi športnimi invalidskimi in neinvalidskimi organizacijami doma in v tujini ter se zavzema za integracijo športa invalidov v sistem športa v Republiki Sloveniji,
6.     razvija zlasti tiste športne in rekreativne aktivnosti ter skrbi za izbor tistih športnih panog, ki ohranjajo in razvijajo biološke, fizične in psihološke ter vzgojne sposobnosti invalidov, pri čemer posebno pozornost posveča osebam s težjo stopnjo invalidnosti in mladim športnikom invalidom,
7.    razvija in izvaja program državnih prvenstev, predvsem v programih, ki imajo povezavo v sistem mednarodnih tekmovanj, sprejema kvalitativne kriterije in na njihovi podlagi opravlja izbor kvalitetnih tekmovalcev, zagotavlja priprave in udeležbo za nastope na mednarodnih tekmovanjih,
8.    skrbi za promocijo športa invalidov preko medijev, izvaja založniško dejavnost ter  z opravljanjem marketinške dejavnosti in trženjem programov in dosežkov zagotavlja dodatna sredstva za sofinanciranje programov,
9.    si prizadeva za urejanje statusa športnikov invalidov in  ustrezno družbeno vrednotenje rezultatov, podeljuje priznanja, pohvale in nagrade za zasluge pri razvoju športne dejavnosti invalidov in tekmovalne dosežke,
10.    zavzema se za vključitev športa invalidov v olimpijsko gibanje ter za uresničevanje olimpijskih načel v športu invalidov, s posebnim poudarkom na preprečevanju dopinga.

12. člen
(dejavnost)

Z namenom pridobivanja finančnih in drugih sredstev, ki so potrebna za financiranje dejavnosti Zveze in doseganje njenih ciljev, lahko Zveza opravlja tudi pridobitno dejavnost, vendar le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev Zveze, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji Zveze le, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev Zveze, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov Zveze. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti Zveze se šteje le tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev Zveze. Zveza lahko opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

G46.190    Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
J58.140    Izdajanje revij in druge periodike
J58.190    Drugo založništvo
J63.110    Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
J63.120    Obratovanje spletnih portalov
J63.990    Drugo informiranje
M70.220    Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
M72.200    Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
M74.900    Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
N77.110    Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
N77.210    Dajanje športne opreme v najem in zakup
N77.400    Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del
N82.300    Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
N82.990    Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
O84.120    Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen
obvezne socialne varnosti
P85.510    Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
P85.590    Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
R93.120    Dejavnost športnih klubov
R93.190    Druge športne dejavnosti
S94.991    Dejavnost invalidskih organizacij

Zveza lahko z namenom zagotavljanja kvalitetnejših pogojev za razvoj športa invalidov ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. O takšni odločitvi sklepa skupščina.

3. ČLANSTVO V ZVEZI

13. člen
(članstvo v Zvezi)

Zveza ima kolektivne člane in individualne člane.

3.1. KOLEKTIVNI ČLANI

14. člen
(kolektivni člani)

Kolektivni člani Zveze so lahko nacionalna invalidska društva in zveze (v nadaljevanju invalidske organizacije), ki delujejo na celotnem območju Republike Slovenije.

Kolektivno članstvo v Zvezi je prostovoljno.

Kolektivni član Zveze lahko postane vsaka nacionalna invalidska organizacija, ki poda popolno vlogo za včlanitev in podpiše pristopno izjavo o:
–    prostovoljnem vključevanju v Zvezo,
–     sprejemu in spoštovanju pravil in aktov Zveze,
–    priznavanju Zveze kot osrednje in krovne nacionalne organizacije za področje športa invalidov.

Pristopno izjavo podpiše predsednik ali druga pooblaščena oseba prosilca.

15. člen
(sprejem novih kolektivnih članov)

O izpolnjevanju pogojev za članstvo odloča skupščina Zveze z 2/3 večino glasov prisotnih kolektivnih članov skupščine, na podlagi popolne vloge invalidske organizacije. Vloga je popolna, če obsega:
–    odločbo pristojne upravne enote o registraciji invalidske organizacije,
–    ime odgovorne osebe invalidske organizacije,
–    sklep najvišjega organa invalidske organizacije, da želi postati kolektivni član Zveze.

16. člen
(pravice in dolžnosti kolektivnih članov)

Pravice  in  dolžnosti kolektivnih članov Zveze in njihovih predstavnikov so, da:

a) pravice:
–    v skladu z določili tega statuta predlagajo kandidate v organe Zveze ter volijo in so izvoljeni v organe Zveze,
–    preko svojih predstavnikov sodelujejo pri delovanju organov Zveze in odločajo o vprašanjih, pomembnih za organiziranost in delo Zveze,
–    dajejo predloge  in pobude organom Zveze o delu in izpolnjevanju nalog oziroma delu Zveze,
–    so upravičene do strokovne pomoči in pojasnil s strani organov Zveze,
–    izvajajo nadzor nad delovanjem, vodenjem in upravljanjem Zveze,

b)  obveznosti:
–    spoštujejo in se zavzemajo za uresničevanje  sprejetih sklepov organov Zveze,
–    izpolnjujejo določbe tega statuta in drugih aktov Zveze,
–    varujejo ugled Zveze,
–    dajejo  Zvezi informacije, ki so potrebne za opravljanje skupnih nalog,
–    opravljajo druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti Zveze in sklepi njenih organov.

17. člen
(prenehanje kolektivnega članstva)

Kolektivno članstvo v Zvezi preneha:
–    s prostovoljnim izstopom kolektivnega člana,
–    s prenehanjem delovanja Zveze,
–    s prenehanjem delovanja kolektivnega člana,
–    z izključitvijo.

18. člen
(izstop iz Zveze)

Kolektivni član iz Zveze izstopi prostovoljno, kadar pošlje Zvezi pisno izjavo o izstopu, katero je sprejel najvišji organ kolektivnega člana, ki izstopa.

Kolektivno članstvo v Zvezi preneha, ko sprejme sklep Skupščina Zveze oziroma najkasneje v 6 mesecih po podani izjavi o izstopu. V času odpovednega roka veljajo za kolektivnega člana vse pravice in obveznosti po aktu o ustanovitvi Zveze.

19. člen
(prenehanje delovanja kolektivnega člana)

Če kolektivni član preneha z delovanjem, se sproži postopek črtanja iz Zveze. Kolektivni član se črta na podlagi sklepa skupščine Zveze.

20. člen
(izključitev kolektivnega člana)

Kolektivni član je lahko izključen iz Zveze, kadar je v disciplinskem postopku ugotovljena njegova odgovornost in  častno razsodišče predlaga izključitev.  Kolektivni član je lahko izključen, če:
–    grobo krši določila tega statuta in drugih splošnih aktov Zveze,
–    zavestno  krši  sklepe  Zveze ali če jih noče izpolnjevati brez upravičenega vzroka,
–    blati delo ali ugled Zveze ali njenih predstavnikov,
–    zavestno ravna proti interesu Zveze.

O izključitvi kolektivnega člana iz Zveze odloča Skupščina s 2/3 večino prisotnih članov skupščine. Na zasedanju skupščine Zveze, na katerem se odloča o izključitvi kolektivnega člana, ima kolektivni član pravico, da se pred odločanjem izjasni o kršitvi.
3.2. INDIVIDUALNI ČLANI

21. člen
(individualni člani)

Individualni člani Zveze so lahko:
•    udeleženci programov Zveze,
•    častni člani,
•    podporni člani.
22. člen
(udeleženci programov)

Individualni člani,  udeleženci programov Zveze so:
•    športniki invalidi, ki sodelujejo v programu Zveze na mednarodnem področju,
•    športniki invalidi, ki sodelujejo na vsaj enem državnem prvenstvu,
•    rekreativni športniki invalidi,  ki sodelujejo v kateremkoli športnem programu, ki ga izvaja Zveza.

Individualni člani imajo pravico in dolžnost sodelovati v športnih programih Zveze v skladu s pogoji, ki jih določa Zveza. Volilno pravico in pravico odločanja lahko individualni člani uresničujejo le preko organov kolektivnega člana Zveze, katere člani so.

Članstvo jim preneha zaradi izključitve iz programov Zveze ali ko prenehajo izpolnjevati pogoje za udeležbo v programih Zveze.

23. člen
(častni člani)
Častni član je lahko posameznik, ki je s svojim delom ali ugledom prispeval k razvoju in promociji športa invalidov. Kandidate za častne člane lahko predlagajo kolektivni člani Zveze in jih potrdi upravni odbor Zveze.
Častni člani imajo pravico sodelovati na sejah organov Zveze, nimajo pa pravice odločanja.
Častno članstvo preneha s smrtjo člana.
24. člen
(podporni člani)

Podporni člani Zveze so lahko fizične in pravne osebe, ki s svojim delom ali finančno ter materialno pomočjo podpirajo delovanje Zveze in njene cilje. O sprejemu in izključitvi podpornih članov odloča upravni odbor Zveze.

4. ORGANI ZVEZE

25. člen
(organi  Zveze)

Organi Zveze so:
1.    Skupščina,
2.    Upravni odbor
3.    Nadzorni odbor
4.    Častno razsodišče
5.    Predsednik

Mandatna doba članov organov Zveze je štiri leta in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče delujejo samostojno in neodvisno ter za svoje delo odgovarjajo le skupščini Zveze.

26. člen
(sklepanje in odločanje organov)

Organ Zveze lahko veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov, razen če ta  statut ne določa drugače.

4.1. Skupščina

27. člen
(sestava skupščine)

Skupščina je najvišji organ Zveze.

Skupščino sestavljajo delegati Zveze. Vsak kolektivni član delegira dva delegata.

28. člen
(pristojnosti skupščine)

Skupščina ima naslednje pristojnosti:
–    razpravlja in sklepa o globalnih in strateških usmeritvah športa invalidov v Sloveniji in delovanju Zveze,
–    sprejema programska izhodišča in materialne osnove delovanja in razvoja športa invalidov v Sloveniji ter ocenjuje njihovo uresničevanje,
–    sprejema statut Zveze, pravilnik o disciplinski odgovornosti in poslovnik o svojem delu,
–    potrjuje letni program dela,  finančni načrt  in letno poročilo,
–    sprejema poročila o poslovanju Zveze, vključno s premoženjskim stanjem,
–    razpravlja in sklepa o poročilu nadzornega odbora,
–    sprejema usmeritve in način delovanja v mednarodnem športnem prostoru,
–    odloča o vključevanju ali izstopu iz mednarodnih organizacij za šport invalidov,
–    voli in razrešuje člane  upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča  ter predsednika in podpredsednika Zveze,
–    sklepa o nastanku in prenehanju  članstva v  Zvezi,
–    kot drugostopenjski  organ odloča o pritožbah zoper odločitve častnega razsodišča,
–    odloča o ustanovitvi invalidskega podjetja, ustanove ali zavoda,
–    odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, ki so v lasti Zveze,
–    odloča o prenehanju delovanja Zveze,
–    opravlja  vse  druge zadeve, ki sodijo v pristojnost skupščine po splošnih aktih in sklepa o zadevah, ki jih predlagajo upravni odbor, nadzorni odbor in člani.

29. člen
(zasedanja skupščine)

Zasedanja skupščine so redna in izredna.

Redna zasedanja so najmanj enkrat letno.

Redna zasedanja skupščine sklicuje upravni odbor Zveze s pisnim vabilom vsem kolektivnim članom Zveze, najmanj 15 dni pred zasedanjem, z navedbo dnevnega reda in priloženim gradivom za obravnavo na seji skupščine.

Skupščina lahko veljavno sklepa le o vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu.

30. člen
(redno zasedanje)

Na rednem zasedanju skupščina obravnava poslovanje preteklega leta in sprejema letni program dela in finančni načrt, obravnava poročilo o delu in materialnem poslovanju v preteklem obdobju, poročilo nadzornega odbora, sprejema usmeritve za delo. Na predlog vsaj 1/2 kolektivnih članov, upravnega odbora, predsednika  ali nadzornega odbora odloča tudi o drugih zadevah, ki jih vsebuje gradivo, pripravljeno za obravnavo na seji skupščine.

31. člen
(izredno zasedanje)

Izredno zasedanje skupščine se skliče za obravnavo posameznega vprašanja kar pomeni, da se na izrednem zasedanju skupščine odloča le o zadevi, za katero je sklicano.

Izredno zasedanje skupščine skliče upravni odbor Zveze in sicer:
–    na lastno pobudo,
–    na zahtevo nadzornega odbora Zveze,
–    na pisno zahtevo več kot 1/2 kolektivnih članov Zveze,
–    na zahtevo predsednika Zveze.

Upravni odbor mora sklicati skupščino v roku 30 dni od prejema pisnega predloga za sklic. Če upravni odbor tega ne stori, lahko izredno skupščino skliče predlagatelj sam.

32. člen
(sklepčnost in odločanje)

Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov skupščine, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov skupščine, razen v primerih, ko ta statut določa drugače.

33. člen
(kvalificirana večina)

Za sprejem  sklepa o:
–    spremembi statuta Zveze,
–    sprejemu ali izključitvi kolektivnega člana iz Zveze in
–    prenehanju delovanja Zveze

je potrebno vsaj 2/3 večina glasov prisotnih članov skupščine.

34. člen
(poslovnik skupščine)

Podrobnejše določbe o sklicu in delu Skupščine Zveze vsebuje poslovnik o delu Skupščine.
4.2.    Upravni odbor

35. člen

Upravni odbor Zveze je kolektivni izvršilni organ skupščine Zveze in kot tak vodi delo Zveze.

36. člen
(sestava)

Skupščina izvoli upravni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsakega kolektivnega člana in predsednik Zveze.

Kandidate za člane upravnega odbora predlagajo kolektivni člani, kandidati pa z izvolitvijo prevzamejo obveznost skrbeti za posamezno področje delovanja Zveze.

Na predlog predsednika se iz upravnega odbora izvolita dva podpredsednika Zveze.

Predsednik in podpredsednika Zveze so hkrati tudi predsednik in podpredsednika upravnega odbora.

37. člen
(pristojnosti upravnega odbora)

Upravni odbor  ima naslednje naloge in pristojnosti:

–    uresničuje sklepe skupščine Zveze,
–    sprejema poslovnik o svojem delu in druge akte,  katerih sprejem po tem statutu ni v pristojnosti skupščine,
–    pripravlja in sklicuje zasedanja skupščine,
–    ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje, pristojnost in mandat, usmerja njihovo delo, imenuje in razrešuje člane ter imenuje vodje projektov,
–    sprejema letni program dela in finančni načrt Zveze ter  letno poročilo Zveze in jih posreduje skupščini v potrditev,
–    uresničuje naloge Zveze, opredeljene s strani skupščine,
–    sprejema poslovne odločitve v Zvezi z denarnimi sredstvi, nepremičninami in osnovnimi sredstvi Zveze,
–    imenuje vodjo strokovne službe,
–    sprejema kriterije za nagrade in priznanja,
–    sprejema kriterije za udeležbo in izbor reprezentance za mednarodna tekmovanja,
–    predlaga kandidate Zveze za člane organov športnih in drugih organizacij doma in v tujini
–    opravlja imenovanja,
–    skrbi za javnost dela Zveze,
–    skrbi za zakonitost poslovanja Zveze,
–    določa smernice za trženje športa invalidov,
–    sklepa o delovnem razmerju delavcev strokovne službe,
–    opravlja  druge naloge  in odloča o vseh ostalih zadevah, za katere je pooblaščen s tem statutom in sklepi skupščine.

38. člen
(seje upravnega odbora)

Upravni odbor deluje na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsed¬nik.

Sejo upravnega odbora skliče predsednik po lastni presoji, na zahtevo organov Zveze ali več kot 1/3 članov upravnega odbora.

Upravni odbor se sestaja v skladu s programom dela Zveze, najmanj pa dvakrat na leto.

39. člen
(vabljenje na seje)

Na seje upravnega odbora morajo biti vabljeni tudi predsedniki nadzornega odbora,  komisije za tekmovalni šport in komisije za rekreacijo.

40. člen
(sklepčnost in odločanje)

Upravni odbor dela in veljavno odloča, če je prisotna več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
41. člen
(poslovnik upravnega odbora)

Upravni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, ki vsebuje podrobnejše določbe o sklicu in delu.

4.3. Nadzorni odbor

42. člen
(sestava, sklepčnost, odločanje)

Nadzorni odbor ima 5 članov.  Sklepčen je, če je na seji navzočih večina članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.

43. člen
(naloge)

Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost, namembnost ter gospodarnost in učinkovitost porabe finančnih sredstev in ravnanje z materialnimi sredstvi Zveze,  spremlja izvajanje politike Zveze, izvajanje posebnih socialnih programov  in  izvrševanje sklepov organov Zveze.

44. člen
(poročanje skupščini)

Nadzorni odbor pregleda finančno poslovanje vsaj enkrat letno.

O svojem delu in ugotovitvah predsednik nadzornega odbora vsaj enkrat letno pisno poroča skupščini, ki o poročilu razpravlja in sklepa.

Nadzorni odbor lahko za pomoč pri svojem delu najame zunanje strokovnjake.

45. člen
(nezdružljivost funkcije)

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani drugih organov Zveze, lahko pa sodelujejo na zasedanjih skupščine kot predstavniki kolektivnega člana, kjer imajo vse s tem povezane pravice in dolžnosti.

46. člen
(poslovnik)

Podrobnejše določbe o sklicu in delu Nadzornega odbora vsebuje poslovnik o delu nadzornega odbora, ki ga sprejme nadzorni odbor.

4.4. Častno razsodišče

47. člen
(pristojnost)

Za vodenje disciplinskega postopka ter ugotavljanje disciplinske odgovornosti članov Zveze, funkcionarjev in udeležencev športnih programov je pristojno častno razsodišče.

48. člen
(poročanje skupščini)

Častno razsodišče je samostojen organ in je za svoje delo odgovorno le skupščini Zveze, kateri enkrat letno tudi poroča o svojem delu. Poročilo v pisni in ustni obliki skupščini Zveze poda predsednik častnega razsodišča.

Delo častnega razsodišča je javno, kar pomeni, da so seje javne, prav tako pa so javni vsi disciplinski ukrepi, razen opomina.

49. člen
(sklepčnost in odločanje)

Častno razsodišče sestavlja 5 članov (predsednik in štirje člani) in njihovi namestniki, ki jih voli skupščina Zveze.

Častno razsodišče deluje v sestavu treh članov, odločitve sprejema z večino glasov.
Namestniki so člani senata, ko je potrebna izločitev članov častnega razsodišča.

50. člen
(ukrepi)
Častno razsodišče lahko za ugotovljeno disciplinsko kršitev izreče naslednje ukrepe:
–    opomin,
–    javni opomin,
–    začasno ali trajno prepoved opravljanja funkcije,
–    začasno ali trajno prepoved nastopanja na tekmovanjih,
–    skupščini predlaga izključitev iz Zveze.

Zoper izrečeni ukrep častnega razsodišča ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino v roku 15 dni po prejemu pismenega sklepa.

O pritožbi dokončno odloči skupščina.

51. člen
(pravilnik)

Disciplinski prekrški, ukrepi in postopek so natančneje opredeljeni v pravilniku,  ki ga sprejme skupščina.

4.5.  Predsednik Zveze, podpredsednika Zveze

52. člen
(volitve)
Predsednika Zveze voli skupščina Zveze, na predlog vsaj enega izmed kolektivnih članov Zveze.

Skupščina izvoli 2 podpredsednika Zveze na predlog predsednika iz sestava upravnega odbora.

Predsednik in podpredsednika se volijo za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni.

53. člen
(naloge predsednika)
Predsednik Zveze, ki je hkrati predsednik upravnega odbora, ima zlasti naslednje naloge:

–    spremlja in nadzoruje uresničevanje sklepov skupščine in upravnega odbora,
–    podpisuje  akte  Zveze in je odredbodajalec za izvrševanje programa dela in finančnega načrta,
–    odgovarja za zakonitost in javnost delovanja in poslovanja Zveze,
–    sklicuje seje upravnega odbora, predlaga dnevni red in vodi njegovo delo,
–    predstavlja in zastopa Zvezo.

–    opravlja  tekoče  naloge  ter naloge, ki mu jih posebej poveri skupščina ali upravni odbor.

Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.

Za svoje delo lahko predsednik prejema nadomestilo, katere višino določi upravni odbor.

54.  člen
(nadomeščanje predsednika)
V primeru začasne odsotnosti nadomešča predsednika, v okviru vseh pooblas¬til, eden izmed dveh podpredsednikov Zveze, ki ga določi predsednik.

V primeru, da predsednik odstopi, ali ko zaradi višje sile ne more več opravljati svoje funkcije, upravni odbor Zveze določi enega izmed podpredsednikov za vršilca dolžnosti predsednika. Svojo funkcijo podpredsednik opravlja do prvega zasedanja skupščine Zveze.

Predsednik lahko v mejah svojih pooblastil za opravljanje posa¬meznih nalog prenese svoje pooblastilo na posameznega člana upravnega odbora.

4.6. Strokovna služba Zveze

55. člen
(strokovna služba)

Za opravljanje strokovnih, administrativno-tajniških,finančno-računovodskih ter drugih del, potrebnih za nemoteno delovanje Zveze,  je zadolžena strokovna služba Zveze,  ki je odgovorna predsedniku Zveze ali od njega pooblaščeni osebi.

O delu strokovne službe ob zaključku poslovnega leta razpravlja upravni odbor.

56. člen
(register športnikov invalidov)

Strokovna služba vodi register invalidov, ki jim je priznan status športnika invalida. Register vsebuje:
–    osebne podatke športnika invalida,
–    vrsto invalidnosti,
–    datum priznanja statusa športnika.

57. člen
(vodja strokovne službe)

Delo strokovne službe vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje in razrešuje upravni odbor Zveze, na podlagi predloga predsednika Zveze. Pristojnosti vodje strokovnih služb določi upravni odbor na predlog predsednika Zveze.

58. člen
(akti strokovne službe)

Organizacijo strokovne službe urejajo akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah in drugi akti, ki jih sprejme upravni odbor Zveze.

4.7. Delovna telesa Upravnega odbora

59. člen
( delovna telesa)

Za spremljanje stanja in izvajanje nalog na posameznem področju delovanja Zveze lahko upravni odbor ustanovi stalna ali občasna delovna telesa.

Stalna ali občasna delovna telesa (sveti, komisije, odbori) se ustanovijo zlasti za področja:
–    tekmovalnega športa,
–    rekreacije,
–    področje trženja,
–    doktrinarnih in razvojnih vprašanj,
–    odlikovanj in priznanj.

60. člen
(sestava, delovna področja)
Delovna telesa upravnega odbora štejejo praviloma od 3 do 7 članov.

Delovno področje, pravice in odgovornosti ter sestav in mandat delovnega telesa določi upravni odbor s sklepom o ustanovitvi posameznega delovnega telesa.¬¬¬¬

61. člen
(poslovnik delovnih teles)
Delovna telesa upravnega odbora delujejo po poslovniku, ki ga sprejme upravni odbor.

62. člen
(komisija za tekmovalni šport)
Za področje tekmovalnega športa se ustanovi Komisija za tekmovalni šport, ki je stalno delovno telo Zveze.

Komisija v okviru finančnega načrta Zveze odloča zlasti o sestavi in vodenju reprezentanc, koledarju tekmovanj, udeležbi na domačih in mednarodnih tekmovanjih ter o vseh ostalih strokovnih zadevah s področja tekmovalnega športa.

O svojem delu in odločitvah redno obvešča upravni odbor Zveze.

63. člen
(komisija za rekreacijo)
Za področje rekreacije  se ustanovi Komisija za rekreacijo, ki je stalno delovno telo Zveze.

Komisija odloča v vseh strokovnih zadevah s področja rekreacije ter o svojem delu in odločitvah redno obvešča upravni odbor Zveze.

64. člen
(strokovni svet)
V okviru dejavnosti pri Zvezi deluje Strokovni svet, ki je strokovno posvetovalno telo predsednika Zveze in upravnega odbora, člani pa so lahko strokovnjaki s področja športa in invalidskega, zdravstvenega in socialnega varstva, ki delajo v vladnih ustanovah, v znanstvenih institucijah ali nevladnih ustanovah in organizacijah.

Člane Strokovnega sveta na predlog predsednika Zveze s sklepom imenuje upravni odbor Zveze.  S sklepom se določi tudi število članov Strokovnega sveta, njegove pristojnosti in način delovanja.

4.8. Volitve organov in razrešitve

65. člen
(volitve organov)
Predsednika, podpredsednika, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častno razsodišče izvoli skupščina na volilnem zasedanju, ki se skliče vsake 4 leta.

Predsednik se izvoli za dobo štirih let in je lahko po preteku mandata ponovno izvoljen. Predlog za predsednika lahko poda vsak kolektivni član Zveze. Volitve predsednika so tajne.

Za volitve predsednika se uporabi sistem odprte liste kandidatov. Predsednik se voli na tajnih volitvah izmed vseh predlaganih kandidatov.

Predsednik je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh prisotnih delegatov.

V primeru, da noben od kandidatov ne prejme absolutne večine glasov delegatov, se izvede drugi krog glasovanja, v katerega se uvrstita kandidata, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

V primeru, da tudi v drugem krogu predsednik ni izvoljen, skupščina izvoli vršilca dolžnosti predsednika, ki mora v roku treh mesecev sklicati ponovno zasedanje volilne skupščine.

66. člen
(tajne volitve)
Volitve članov upravnega odbora, podpredsednikov, nadzornega odbora in častnega razsodišča so tajne, razen, če se skupščina s posebnim sklepom odloči za javne volitve.

Za izvolitev članov upravnega odbora,  nadzornega odbora in častnega razsodišča se glasuje za celotno listo kandidatov hkrati (v paketu).

67. člen
(razrešitve)
Ne glede na določbe o trajanju mandata so člani organov Zveze, podpredsednika, člani delovnih teles lahko razrešeni pred potekom določenega roka, če ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, določenih s tem statutom ali drugimi akti Zveze. Za razrešitev predsednika, podpredsednikov in članov upravnega odbora se smiselno uporabljajo določila o volitvah.

5. FINANČNO – MATERIALNO POSLOVANJE IN SREDSTVA ZVEZE

68. člen
(premoženje Zveze)
Premoženje zveze sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih Zveza pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti Zveze in iz drugih virov, njene nepremične in premične stvari ter materialne pravice.

Zveza ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja Zveze med njene člane je nična.
Če Zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti,  določene v tem statutu.

69. člen
(sredstva za delovanje)
Zveza pridobiva finančna in materialna sredstva za delovanje in izvajanje programa, ciljev in nalog od:
–    iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Zveze,
–    z darili in volili,
–    s prispevki donatorjev in sponzorjev,
–    iz proračunskih in drugih javnih sredstev,
–    iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji,
–    iz sredstev Fundacije za šport,
–    iz drugih virov.

70. člen
(poslovanje)
Finančne in materialne listine podpisujeta skladno s pooblastili tega statuta predsednik oziroma s strani predsednika pooblaščena oseba  Zveze.

Finančno in materialno poslovanje zveze vodijo strokovno usposobljeni delavci Zveze ali organizacija, registrirana za opravljanje teh poslov. Finančno in materialno poslovanje potekata v skladu z veljavno zakonodajo in pravilnikom Zveze, ki ga sprejme skupščina in v katerem so določeni tudi vsi osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v Zvezi.

Zveza je dolžna namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem in sredstvi.

Finančno poslovanje Zveze poteka preko transakcijskega računa pri pooblaščeni poslovni banki.

Začasne presežne prilive sredstev, ki jih še ne uporabi za uresničevanje programa, Zveza nalaga izključno v banke, ki imajo dovoljenje banke Slovenije za poslovanje.

Finančno in materialno poslovanje zveze (računovodstvo) vodijo strokovno usposobljeni delavci Zveze ali organizacija, registrirana za opravljanje teh poslov v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva ter pravilnikom Zveze, ki ga sprejme upravni odbor in v katerem morajo biti tudi določila o  ločenem vodenju podatkov o finančnem in materialnem poslovanju iz obeh dejavnosti, vodenju poslovnih knjig  po sistemu dvostavnega knjigovodstva, letnem poročilu z bilanco stanja in izkazom poslovnega uspeha in revidiranju računovodskih izkazov, pa tudi vsi osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v Zvezi.

71. člen
(odgovornost)
Za zakonito poslovanje Zveze odgovarjajo Zveza in njen predsednik.  Zveza odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Za obveznosti Zveze odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje Zveze ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da Zveza ne bo mogla poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja Zveze, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

Za obveznosti Zveze v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

6. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE

72. člen
(javnost dela)
Delovanje Zveze temelji na načelih demokratičnosti in javnosti.
Javnost dela Zveze se članom  zagotavlja:
–    preko predstavnikov članov,
–    preko obvestil,
–    z objavljanjem programov in planov dela Zveze ter poročil o opravljenem delu Zveze,
–    s pravico do vpogleda članov v zapisnike organov Zveze in s podajanjem poročil organov Zveze.

Javnost dela Zveze širši javnosti se zagotavlja:
–    s poročanjem o delu in porabi javnih sredstev financerjem,
–    preko novinarskih konferenc,
–    preko sredstev javnega obveščanja.

73. člen
Predsednik Zveze je odgovoren za javnost delovanja Zveze in njenih organov.

7. PRIZNANJA IN NAGRADE

74. člen
(priznanja in nagrade)

Zveza svojim članom in funkcionarjem ter drugim organizacijam in posameznikom, ki so pomembno prispevali k uveljavljanju in razvoju športa invalidov podeljuje priznanja in nagrade.

Kot posebno priznanje za pomemben in dolgoletni prispevek k delovanju Zveze ali razvoju športa invalidov v Sloveniji se fizični osebi lahko podeli naziv častnega člana.

Vrsto priznanj in nagrad ter postopek podelitve določa akt o priznanjih, ki ga sprejme upravni odbor Zveze.

8. PRENEHANJE DELOVANJA ZVEZE

75. člen
(prenehanje delovanja)
Zveza preneha delovati:
–    s sklepom skupščine Zveze, če ga sprejme 2/3  delegatov ,
–    s  prenehanjem  pogojev  in  razlogov, ki so  narekovali njeno ustanovitev,
–    z zmanjšanjem števila kolektivnih članov pod 2,
–    na podlagi zakona.
76. člen
(delitev premoženja)
V primeru prenehanja delovanja Zveze opravi popis premoženja, pravic in obveznosti posebna likvidacijska komisija, ki jo imenuje skupščina Zveze.

Lastnina Zveze, ki je bila pridobljena v času, ko je imela Zveza status invalidske organizacije, ob prenehanju Zveze preide v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, v last Fundacije.

Ostalo premoženje se razdeli v enakih delih med kolektivne člane Zveze ob njeni uki¬nitvi.

77. člen
(izbris Zveze)
V primeru prenehanja delovanja zveze je predsednik Zveze dolžan, da v 30 dneh od dneva, ko so nastopili razlogi za prenehanje delovanja Zveze, o tem obvesti pristojni upravni organ za registracijo, da se opravi izbris Zveze iz registra.

9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

78. člen
Ta  statut prične veljati, ko ga sprejme skupščina Zveze.

79. člen
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina Zveze.

80. člen
Zveza je pravni naslednik Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije.

81. člen
Splošni akti Zveze morajo biti sprejeti najkasneje v 6 mesecih po sprejemu tega statuta in ne smejo biti v nasprotju z njim.

Predsednik:
Emil Muri

Print Friendly, PDF & Email