Slovenska strelska reprezentanca bo na paraolimpijskih igrah v Riu močan adut Slovenije. Bogata bera medalj z največjih tekmovanj je za strelce invalide hkrati zagotovilo, da lahko nadaljujejo podobno pot tudi v Riu, po drugi strani pa je pritisk pred tekmo sezone zaradi tega tudi nekoliko večji.
Visoko in stabilno
„Naši strelci so prvi osvojili kvote za Rio, tako so postali prvi potniki na igre. V svetovnem merilu beležijo stabilne in visoke rezultate. Na Zvezi za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite se trudimo, da jim s pomočjo naših pokroviteljev Zavarovalnice Triglav in Lidl Slovenija pomagamo pri zagotavljanju dobrih pogojev za vadbo,“ je dejal predsednik ZSIS-POK Damijan Lazar.
Z Londonom se ne obremenjuje
Ekipa, ki jo že dolgo uspešno vodi trenerka Polona Sladič ob pomoči Aleša Kosmača, se lahko pohvali s številnimi uspehi. Tudi z medaljami s paraolimpijskih iger, zadnjo je iz Londona 2012 prinesel Franček Gorazd Tiršek. A, kot pravi Tiršek, London 2012 je lep spomin, pred njim pa je že nova naloga: “Treniram po svojih močeh in prepričanjih in delam za dober nastop. Medalja iz Londona je preteklost, s tem, kar se bo zgodilo v prihodnje, pa se ne obremenjujem.”
“Vse je del našega športa, celo leto delamo trdo in pošteno, v tem času pa veliko časa preživimo na streliščih in prav je, da se predstavimo javnosti,” pravi o podobnih akcijah, kot je bila sobotna predstavitev, dobitnik srebra iz Londona. “Ko tečejo zadnji dnevi do iger, nimaš časa razmišljati, koliko časa je do največjega tekmovanja. Moraš se osredotočiti na delo in s prazno glavo in dobrim občutkom biti kar najbolje pripravljen za to tekmovanje,” pa je dejal o zadnjem večjem mejniku pred igrami – pred dnevi so namreč tudi paraolimpijci prišli pod 100 dni do začetka (7. september).
“Rio me fascinira z zeleno barvo, mojo najljubšo, in energijo. Upam, da bom tudi iz Ria prišel domov z nasmehom na obrazu. Konkurenca pa je vedno vrhunska, tekmeci se dograjujejo, izboljšujejo, na vsaki tekmi je kakšno presenečenje. Treba je spoštovati vse, a se s tekmeci ne smeš obremenjevati. Upam, da bom sledil svojim ciljem in izpolnil želje,” o prihajajoči največji tekmi zadnjega štiriletnega obdobja pravi Tiršek.
:: Obsežna fotogalerija (foto: Vid Ponikar/Sportida/ZSIS-POK)
Ob Tiršku bodo v Riu nastopili še veteran Franc Pinter, Veselka Pevec in Damjan Pavlin.
Brez zvonjenja telefona
Čeprav je bil današnji trening drugačen od običajnih, pa je trenerka Sladičeva pokazala, da nadvse resno gleda tudi na takšne malenkosti, kot je zvonjenje telefona, ko bi ta moral biti tiho. “Strelstvo je mentalno zelo zahteven šport, kar pomeni, da je treba izločiti moteče dejavnike, kar zvonjenje telefona vsekakor je. Pri nas to kaznujemo s pijačo, če pa se to zgodi med treningom in še med snemanjem, pa je pijača dvojna,” se je trenerka Sladičeva napol v šali napol zares takoj na začetku “odprtega” treninga na ljubljanskem strelišču, kjer je Zveza za šport invalidov Slovenije – paraolimpijski komite (ZŠIS-POK) pripravila še eno v nizu akcij predstavitve paraolimpijskih športnikov, odzvala na moteč zvok telefona enega od svojih tekmovalcev.
“Imamo nekaj težav, ker je zaradi pomanjkanja tekmovanj formo težko vzdrževati. Imeli smo samo tri tekme, do začetka iger pa ni nobene več. To je zaradi ohranjanja in tempiranja forme zelo problematično. Treninge skušamo popestriti s tem, da menjamo strelišče, vključujemo olimpijko Živo Dvoršak … upam, da nam bo uspelo, je pa paraolimpijska sezona zelo dolga in težko je toliko časa vzdrževati vrhunsko formo,” je Sladičeva pojasnila, kje so njeni strelci manj kot 100 dni pred Riom.
Ostati na vrhu
Do strelskih kvot je zdaj vendarle nekoliko lažje priti, ker pri merilih zanje prevladuje kakovost, ne pa množičnost, tako da je Slovenija vse štiri dobila že do julija lani: “Breme je, seveda, vedno je težje ostati na vrhu kot priti tja. Strelci imamo pet zaporednih medalj na paraolimpijskih igrah. Pritiski so, po takih uspehih ne glede na okoliščine in konkurenco vsi pričakujejo medalje. A na strelišču dajemo vedno od sebe stoodstotno, kaj pa to pomeni, pa je odvisno tudi od drugih tekmovalcev.”
Slovenci še nimajo neposrednih informacij o strelišču v Riu, ker predolimpijskega tekmovanja za športnike invalide ni bilo, a bodo to nadomestili s pravočasnim prihodom pred igrami in s treningi.
“Pretekli uspehi nas vedno spremljajo. A če greš naprej, jih moraš pozabiti. Upam, da bodo tri srebrne in bronasta zame motivacija v Riu, da bom naredil rezultate, ki jih dosegam na pripravah. Upam na najboljše vsaj v dveh disciplinah, vsaj finale, kjer pa je vse možno. Bomo videli,” pravi Pinter, ki je v tej reprezentanci malo tudi v vlogi Rajmonda Debevca, saj je na igrah že vrsto let. “Rajmond je seveda legenda in je tudi moj vzornik. Jaz pa upam, da se držim z njim in grem po njegovih stopnjah in tudi v Riu dokažem, da leta niso pomembna,” pravi udeleženec sedmih paraolimpijskih iger.
Veselka prvič, Damjan tretjič
Prvič pa bo igre doživela Pevčeva: “Vedno stremiš, da si čim boljši, da so vrhunski rezultati. Na tekmi pa moraš pokazati, kaj znaš. Vsake olimpijske igre so nekaj posebnega. O vzdušju in o tem, kako je to videti, pa bom lahko povedala kaj več, ko prisedem nazaj,” pa pravi edina strelka v pretežno moški zasedbi Slovenije.
Nekje vmes med Pinterjem in Pevčevo je po številu nastopov na igrah Pavlin, ki je pri številki štiri. “Jaz sem tega rituala že navajen. Pritiski se malo stopnjujejo, zdaj že vsi vedo, da sem tudi jaz udeleženec tega tekmovanja in so se že začela vprašanja o uvrstitvah in podobnem. Vsekakor pa je poleg pritiska tudi motiv, da se naš trend nadaljuje. Obljubljati medalje seveda ni smiselno, a treniramo in delamo, da bi tudi v Riu dosegli čim boljše rezultate,” še zapišejo pri Slovenski tiskovni agenciji.
