V Riu je padel zastor nad paraolimpijskimi igrami. S koncem največjega tekmovanja na svetu za športnike invalide je konec tudi poletnega oziroma za Brazilijo zimskega festivala športa z avgustovskimi olimpijskimi in septembrskimi paraolimpijskmi igrami. Slednje so bile za slovensko odpravo v Rio zelo uspešne.

Francek Gorazd Tirsek - Nani of Slovenia and Veselka Pevec of Slovenia posing with a silver and gold medals Two days after the Final of R4 - Mixed 10m Air Rifle Standing SH2  on day 5 during the Rio 2016 Summer Paralympics Games on September 12, 2016 in Olympic Shooting Centre, Rio de Janeiro, Brazil. Photo by Vid Ponikvar / Sportida

Dve medalji, med njima je tudi zlata, sta najbolj izstopali med dosežki slovenskih športnikov v Riu. Zanju sta zaslužna strelca Veselka Pevec in Franček Gorazd Tiršek, Slovenci pa so dosegli še nekaj visokih uvrstitev.

Tik pod stopničkami je trikrat (dvakrat na četrtem in enkrat na petem mestu) obstal plavalec Darko Đurić, ki je imel med vsemi športniki najbolj naporen program s štirimi nastopi. Slovenci pa so zbrali še nekaj odličnih uvrstitev, ob Đuriću je bil tako kajakaš Dejan Fabčič v premiernem nastopu v tej panogi na igrah šesti, Tiršek je imel še eno sedmo mesto v finalu, Đurić pa osmo.

Nadaljevala bo

“Veliko bolj sproščeno bo. Dosegla sem vrh v zelo kratkem času. Poplačano je vse v zadnjih treh, štirih letih. Hotela sem ujeti fante v ekipi, svoje treninge sem celo skrivala pred trenerko, ker je dejala, da treniram preveč. A res sem jih hotela ujeti, hotela sem, da se pomerimo enakovredno. Želela sem si imeti rezultate, to je v moji naravi, če se za nekaj odločim, ne odneham. Sprašujejo me, ali je to konec, ali bom vztrajala. Ne vem, zakaj, mislim, da velja neka logika, da ko osvojiš zlato, lahko nehaš. Jaz bom nadaljevala,” je o največjem uspehu v kratki strelski karieri dejala Pevčeva. Strelce že dve desetletji vodi Polona Sladič, v tej disciplini pa so medalje stalnica, saj se strelci še nikoli od Atlante 1996 z iger niso vrnili brez odličja.

Pohvale organizatorjem

Zadovoljen je bil tudi vodja slovenske reprezentance v Riu Branko Mihorko. Začetni strahovi oziroma bojazni, da bo šlo na prizorišču tekmovanja vse narobe, se niso uresničili. Športniki in njihovi spremljevalci so bili prijetno presenečeni, da so stvari delovale dobro, tudi razmere v paraolimpijski vasi so bile boljše, kot so pričakovali, prav tako so dobro delovali prevozi na prizorišča, tudi vzdušje je bilo na večini tekmovališč zelo dobro in bučno.

“Prireditelji so se potrudili. Vsa organizacija je bila brez pripomb. Vsi smo popolnoma presenečeni, ker smo bili pripravljeni, da bo zanič. Tudi naša ekipa je bila pripravljena, maksimalne pogoje so imeli za ta denar, naši so se namreč srečali s profesionalci in težko je narediti več, kot smo naredili,” je o poteku iger in slovenskih uspehih dejal Mihorko.

Letošnja ekipa Slovenije je bila med najmanjšimi v zadnjih 20 letih na teh tekmovanjih, tudi zato, ker ni bilo nobenih udeležencev v ekipnih športnih. Mihorko se zaveda, da je zaradi zahtevnih kvot in norm težko priti do udeležbe na igrah, a upa, da bo v prihodnje Slovenija imela spet več predstavnikov na paraolimpijskih igrah. Zato tudi poziva vse mlade invalide, ki bi se želeli ukvarjati s športom, naj navežejo stik s krovno slovensko zvezo za šport invalidov (ZŠIS-POK): “Manjkali so nam moštveni športi. Težava je tudi to, da recimo v odbojki pogoji za delo za slovenske razmere niso slabi, a prvih pet na svetu, to so profesionalne ekipe. Če bomo hoteli držati stik, bo treba spremeniti način dela. Toda to je slovenska splošna težava v športu in glede na razmere delamo čudeže.”

Klasifikacija

Mihorko se ni izognil niti perečemu vprašanju, ki ga je izpostavil tudi plavalec Đurić, o pravični klasifikaciji oziroma razvrščanju invalidov v razrede oziroma skupine. “To je večna zgodba. Verjamem zdravnikom, da delajo po vesti, da skušajo delovati pravilno. Res pa je, da je včasih videti čudno. Tu smo že pri zgodbi dopinga in tu smo pri nečem podobnem. Zame je to, da je nekdo nepravilno klasificiran, večji doping kot neka kemija.”

Takoj po igrah pa v slovenski reprezentanci že razmišljajo tudi o Tokiu 2020, ta paraolimpijski cikel se je začel takoj potem, ko je ugasnil ogenj na stadionu Maracana.

“Kako naprej? Novo štiriletno obdobje se takoj začenja, veliko športnikov je še ostalo v Sloveniji, ki so se trudili, da bi dosegli norme. Predvsem pa bi povabil mlade, ki se še ne ukvarjajo s športom, da se vključijo, najprej na rekreativni ravni. Če se pokaže, da lahko naredijo več, pa sem prepričan, da se lahko uvrstijo tudi na paraolimpijske igre. Če ne v Tokio, pa čez osem let,” pravi Mihorko o prihodnosti slovenskega športa invalidov.

Slovenske uvrstitve na
 15. paraolimpijskih igrah:

1. mesto: Veselka Pevec (zračna puška stoje v disciplini R4)

2. mesto: Franček Gorazd Tiršek (zračna puška stoje v disciplini R4)

4. mesto: Darko Đurić (50 m prosto)

4. mesto: Darko Đurić (200 m prosto)

5. mesto: Darko Đurić (100 m prosto)

6. mesto: Dejan Fabčič (parakajak 200 m)

7. mesto: Franček Gorazd Tiršek (zračna puška leže v disciplini R4)

8. mesto: Darko Đurić (50 m delfin)

8. mesto: Sandi Novak (maraton)

13. mesto: Veselka Pevec (zračna puška leže v disciplini R4)

10. mesto: Primož Jeralič (cestna dirka)

10. mesto: Primož Jeralič (kronometer)

11. mesto: Franc Pinter (zračna puška stoje v kategoriji R1)

18. mesto: Franc Pinter (trojni položaj z malokalibrsko puško R7 v kategoriji SH1)

21. mesto: Damjan Pavlin (zračna puška leže v disciplini R4)

22. mesto: Damjan Pavlin (zračna puška stoje v disciplini R4)

29. mesto: Franc Pinter (zračna puška leže v disciplini R3 v kategoriji SH1)

38. mesto: Franc Pinter (malokalibrska puška leže v kategoriji SH1)

Več o Riu:

:: Vse novice 

:: Videoprenos iger

:: Predstavitveni bilten

:: Slovenska reprezentanca

:: Urnik slovenskih nastopov

:: Športne panoge slovenskih tekmovalcev

:: Vse medalje slovenskih športnikov na POI

:: FB šport invalidov

:: Twitter NPC Slovenija

Tekst: STA
Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Print Friendly, PDF & Email